Svetelšek: Država ne ve, kaj bi z NLB

V času "tajkunizacije" izvršna oblast ni opravila svojega dela, zakonodajna pa je bila neučinkovita. Slovenska ekonomija je v dobri kondiciji, zelo pa pod bremenom krize kleca gradbena dejavnost. "Če bi rešili gradbeništvo, bi lahko rekli, da smo se izvlekli iz krize," zatrjuje predsednik uprave Petrola, ki nosi breme 200 milijonov evrov posojil Istrabenza in kar osem milijonov evrov obresti na leto.

Ali slovensko gospodarstvo kleca pod bremenom krize?

Dejstvo je, da so pri nas nekatere gospodarske panoge, ki zelo dobro delajo: trgovina, turizem, živilska, avtomobilska in denimo železarska industrija se pobirajo iz te globoke krize, vendar se to ne vidi, ker se v Sloveniji namenja več časa in prostora slabim kot pa dobrim novicam. Smo pa pred veliko težavo, ki ji je ime gradbeništvo. Vlada bi morala narediti pomemben korak, da bi se ta panoga lahko rešila oziroma lažje preživela krizne čase.

Treba bi bilo odpreti med dvema in tremi milijardami naložb, viri ne smejo biti težava. Podjetja jih imajo sama, proračun pa tudi ni tako zadolžen, da se država ne bi mogla dodatno zadolžila. Govorim o gradbeni panogi, ta ne pomeni le gradbeništva, ki si ga mi preprosto predstavljamo, ampak pomeni veliko inženirjev, inženiringov, podjetij, ki delajo visokotehnološko opremo za različne objekte … Menim, da bi vlada morala čim prej ukrepati, ker se bo sicer gradbeništvo znašlo popolnoma na tleh.

Menim, da se preveč govori o SCT, pa o Primorju … Poglejte, Vegrad je v stečaju, ampak nič hudega, kolesje se vrti naprej. Težava je drugje, če ni naložb, potem tudi dobra podjetja ne morejo preživeti v katerikoli panogi, ne le v gradbeništvu. Zdaj bi nujno potrebovali naložbe.

Se vam zdijo slovenske banke pri odobravanju posojil oziroma bančnih jamstev za posle konservativne? Vladna jamstvena shema za gradbenike je očitno propadla. Vlada je praktično ni naredila.

Preveč se govori zgolj o SCT, Primorju. Gradbenikov, ki so sposobni narediti tudi velike projekte, ko se združijo, je v Sloveniji zelo veliko, ampak nujne so naložbe. Težava ni financiranje, če se država odloči za naložbe, mora zagotoviti tudi denar, tudi podjetja bi vlagala. To torej ni vprašanje bank.

Po drugi strani obstajajo projekti, kjer lahko financiranje zagotovijo sama podjetja. Če bi imeli projekt elektrarn na Savi, vir ne bi smel biti težava, tako je, ker ni projektov. Pomembno je, da bi na Savi delalo nekaj tisoč ljudi, nekaj tisoč ljudi tudi kot kooperanti in podizvajalci. Pri tovrstnih projektih je zagotovljeno tudi plačilo podizvajalcev. To je premik, ki bi ga Slovenija v tem trenutku potrebovala.

Zakaj pa tega ni, kdo je najbolj odgovoren ali, če hočete, kriv, da tega ni?

Zelo težko bi odgovoril na to. Ne delam v gradbeništvu, na vse skupaj gledam kot gospodarstvenik, v jedro problema pa pravzaprav ne morem, ker se s tem ne ukvarjam!

Je slovensko gospodarstvo v slabi kondiciji?

Veste, gospodarstveniki smo navajeni hitro prebirati jabolka v košari, slaba in dobra. Če bi dali gradbeništvo na stran, bi se oba kaj hitro strinjala, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. Številni delajo odlično, poglejte skorajda rekordno leto v Revozu, pa Adria Mobil, Unior, Kolektor, Hidrio, konec koncev tudi Muro in še marsikatero drugo podjetje …

Težko bi rekel, da je gospodarstvo v krizi. Žrtev je bil res Prevent, a še to bolj zaradi lastniških težav, ampak posli so se prerazporedili in ljudje imajo delo, imajo zaposlitev. Potem pa dodamo gradbeno panogo in smo v krizi. Če bi to rešili, bi lahko mirno govorili, da se je Slovenija izvila iz krize.

Kako gledate na tranzicijske tajkunske zgodbe slovenskega gospodarstva? Zadnja je Merkurjeva, družba je zelo povezana s slovenskim gradbeništvom.

Poglejte, že prej sem omenil Vegrad in Muro, zadnja zdaj dela dobro, Vegradove posle so prevzeli drugi gradbeniki in tudi v Merkurjevem primeru je podobno. Vem za oskrbo gradbenih podjetij, slovenski trg nima težav pri oskrbi, Merkur je res zdaj v slabši kondiciji, drugi v tej preskrbovalni verigi pa so prevzeli velik del njegovih poslov. In v teh podjetjih so zadovoljni, promet jim je narasel, in to za več kot tretjino. Pomembno je le, da so vedno podjetja, ki nadomestijo izpad enega.

Ampak Merkurjeva tranzicijska zgodba ni edina. Istrabenz, Pivovarna Laško, SCT, Vegrad …

Iskreno rečeno, verjamem, da bi, če bi lahko, vsi rekli, da bi vrnili čas nazaj, da tajkunskih zgodb ne bi bilo. Prepričan sem, da tudi del tistih, ki so bili ustvarjalci teh zgodb. Tajkunske zgodbe so tudi drugod po svetu, v Evropi. Mislim, da je bil takrat drugačen čas, ko izvršilna oblast ni opravila svojega dela, ko zakonodajna oblast ni delovala učinkovito, ko smo mislili, da ni omejitev in da ne bo nikoli konca gospodarske rasti. Takrat smo skoraj vsi razmišljali drugače kot danes.

Dejstvo pa je tudi, da so številni domači in tuji strokovnjaki opozarjali, da se nekatere zgodbe ne bodo izšle in da jih ne bi smelo biti. Očitno se takrat teh strokovnjakov ni dovolj slišalo. Če se spet vrnem k SCT in Ivanu Zidarju, o katerem se zdaj veliko govori. Če je kaj bilo narobe, naj to plačajo lastniki, ne podjetja. To je faza, ki jo nismo prav "oddelali". Podjetja bi bilo treba obdržati, ker so bila to dobra podjetja, škoda jih je uničiti!

V zadnjem času smo se menedžerji vprašali, koliko novih podjetij, ki imajo več kot petsto zaposlenih, je pri nas nastalo v preteklih desetih letih, in veste, spomnili smo se na podjetji Tuš in Akrapovič. To je dokaz, kako težko je narediti močno in veliko podjetje, ne samo v Sloveniji. Zato jih je treba ohranjati. Če pa z lastniki ni nekaj v redu ali so presegli etične oziroma zakonske norme, je treba izkoristiti vse zakonske možnosti, ki so na voljo, podjetja pa ohraniti.

NLB potrebuje dokapitalizacijo, a je bila zelo radodarna pri odobravanju posojil tranzicijskim tajkunom. Mora torej država zagotoviti sveži denar za dokapitalizacijo ali pa NLB nujno potrebuje strateškega partnerja?

Banka potrebuje dokapitalizacijo, ampak to je le prvi korak, ki je lahko le uvod v bistveni del, ki se v preteklih letih ni zgodil. Kakšna je strategija države glede naše največje banke? Pred časom sem imel priložnost, da sem se pogovarjal s predstavniki KBC, tudi oni ne vedo natančno, kaj želi država – vlada z banko.

Prepričan sem, da je mogoče za NLB najti dobre lastnike, skupaj z državo, in postaviti jasno strategijo banke, ki je pomembna v slovenskem prostoru in tudi veliko širše. Verjetno je treba izpeljati reorganizacijo, kar smo morali storiti tudi drugi v gospodarstvu, se prilagoditi novim razmeram. Vsa podjetja, ki so to naredila, zelo hitro žanjejo uspeh. Je pa res, da morajo imeti lastniki in menedžerji enak pogled na prihodnost , sicer je težko menedžerjem sprejemati primerne ukrepe in iskati poti, če lastniki nimajo jasne strategije.

Ste v Petrolu zadovoljni z letošnjimi rezultati?

Smo, zelo smo zadovoljni. Dosegamo marsikatere parametre iz rekordnega leta 2008. Pomembno je, da podjetje dosega dobre rezultate ob tem, da nosi breme 200 milijonov evrov posojil Istrabenza in osmih milijonov evrov obresti na leto, kar pomeni, da bi bil naš čisti dobiček za osem milijonov večji, če seveda ne bi bilo Istrabenza. Mislim, da je v vseh državah, v katerih poslujemo, pomembno – v vseh delih, od elektrike, plina do drugih energentov in na področju malo in veleprodaje –, da izboljšujemo rezultate, vlagamo v vsa področja in dvigujemo Petrol v zelo dobro podjetje v celoti. In to cenijo tudi naši zaposleni.

Kupujemo na Hrvaškem, kjer smo letos pridobili dve podjetji za prodajo in skladiščenje plina, kupujemo v BiH, gradimo v vseh teh državah, intenzivno bomo začeli tudi v Srbiji, uresničujemo, kar smo si zastavili. Obnavljamo naše zmogljivosti v Sloveniji, da zagotovimo varno oskrbo Petrola od slovenskega morja do konca Jadranskega morja. Želimo biti med prvimi tremi naftnimi trgovci, kjerkoli smo navzoči. Želimo biti sinonim kakovosti storitev in izdelkov.

Ali Petrol potrebuje strateškega partnerja? Madžarski MOL je kupil hrvaško družbo INA. V preteklosti se je govorilo se je o partnerstvu z ruskim Lukoilom. Zdaj je vse očitno že preteklost?

Za svoje načrte do leta 2014 Petrol ne potrebuje strateškega partnerja. Vse načrte in projekte lahko izvedemo sami. Mislim, da je to dobro, ker se, če se bi že pojavil strateški partner, Petrol lahko postavlja kot enakovreden partner v pogovorih. Ne pravimo, da je strateški partner slaba rešitev, ker to pomeni več znanja, več možnosti za razvoj, ampak strateški partner vedno postavlja pogoje, ki so ponavadi vezani na samostojnost podjetja.

Kot veste, je okoli petina Petrola v lasti bank, prej ali slej bo ta lastniški delež na voljo kupcem. Res je pomembno, da je Petrol v dobri kondiciji, prihodnje leto načrtujemo še boljše poslovne rezultate, da se lahko morebitnemu strateškemu partnerju postavimo ob bok kot enakovredni. S tem pa omogočimo, da Petrol ostaja v Sloveniji, da se razvija, da vlaga v Sloveniji, ker tega marsikatera družba, ki je odšla v tuje roke, ne počne več. Kaj vas v poslovnem svetu najbolj moti?

Neodločnost!

Kakšna so vaša pričakovanja za prihodnje leto?

Pričakujem leto velikega razlikovanja med dobrimi in slabimi družbami pri nas.

Leto streznitve?

Da, seveda. Na dobre in slabe družbe. Tiste, ki so krizo vzele resno in so uprave resno in pravočasno ukrepale, bodo brez dvoma žele rezultate v letu 2011. To pa ne bo vplivalo na brezposelnost pri nas. Tisti, ki bodo boljši, bodo seveda rasli tudi s številom zaposlenih. Na žalost se bomo v prihodnjem letu vsi veliko ukvarjali z gradbenim področjem. Vseeno pričakujem pozitivno gospodarsko leto, ker trgi, od katerih smo odvisni, okrevajo. V več pogledih naj bi bilo to pozitivno leto …