Čas je, da Slovenija spremeni referendumsko ureditev in s tem okrepi mednarodno verodostojnost, sicer bo prisiljena zaprositi za takšno finančno pomoč, ki jo bo spravila "pod prisilno upravo".
Ta pa bi od nje zagotovo terjala niz bolečih ukrepov, pričakovala pa bi tudi spremembo referendumske ureditve, svari finančni minister Janez Šušteršič. Na problem "politične blokade" ali "politične obstrukcije" z referendumi so po Šušteršičevih besedah na zajtrku finančnih ministrov EU opozorili v evroskupini, Evropski komisiji in tudi Evropski centralni banki. "Referendum na zakon o slabi banki je bil večkrat izpostavljen kot tisto, kar je morda ključen politični problem v Sloveniji v tem trenutku," je povedal minister.
Prvi test je pokojninska reforma
Ob tem je Šušteršič pozval slovenske politične stranke, naj najdejo dovolj razuma in sprejmejo predloge o spremembi referendumske ureditve, ki jih je podala strokovna komisija v državnem zboru. "To bi bila najbolj pomembna stvar, ki jo lahko naredimo v tem trenutku za to, da povečamo svojo mednarodno verodostojnost v to, da bomo tisto, kar napovemo, lahko tudi izpeljali," je poudaril.
Prvi test je pokojninska reforma. "Zdaj je čas, da vsi skupaj rečemo, da je tega dovolj in spremenimo ta člen in vsaj za naprej zagotovimo, da blokad ne bo ... Zelo pomembno bo to, kar se bo dogajalo s pokojninsko zakonodajo. Pomembno je, da na to reformo ne pade zahteva po referendumu. To je najpomembnejša stvar, ki jo v tem tednu v Sloveniji lahko naredimo," je opozoril minister.
Če pa se bo v prihodnjih mesecih izkazalo, da Slovenija ni sposobna reševati svojih problemov, ne bo šlo le za vprašanje, ali potrebuje denar iz evropskih reševalnih mehanizmov, ampak "bo govora o tem, da se nas da pod neko prisilno upravo in da se od nas zahteva, da najprej naredimo veliko še bolj bolečih stvari od teh, ki smo jih letos", je opozoril minister.
"Prav gotovo se bo pričakovala sprememba ureditve glede referenduma, šele potem bi dobili morda posojila za financiranje ne samo bančnega sektorja, ampak sploh tekočih javnih izdatkov. To pa vemo, kaj pomeni," je minister posvaril pred zloglasno trojko, ki Grčiji, Portugalski in Irski narekuje varčevalne ukrepe in reforme, medtem ko ima Španija, ki za zdaj potrebuje le pomoč za banke, drugačno obravnavo.
Iskali bodo druge načine za možne privatizacije
Evroskupino, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko je zanimalo predvsem dogajanje v povezavi z referendumoma o slabi banki in državnem holdingu.
Glede tega je minister dejal, da če zakon o holdingu ne bo uveljavljen, bodo poiskali druge načine za možne privatizacije podjetij, kot so Telekom Slovenije, Petrol, družbe v zavarovalništvu pa tudi banke, če bi se našli kupci. Za to je v zakonodaji po njegovih besedah dovolj možnosti.
Te "so seveda zapletene, so takšne, da morda nimamo nad vsemi popolne kontrole, zato smo tudi predlagali drugačen zakon, a če ta ne bo uveljavljen, bomo seveda morali poiskati druge načine, da uresničimo to usmeritev - zmanjševanje vloge države v gospodarstvu," je poudaril minister.
V primeru padca zakona sledi agresivna prodaja
V povezavi z zakonom o upravljanju slabih bančnih terjatev pa je Šušteršič kolegom in evropskim institucijam povedal, da je referendum v presoji ustavnega sodišča in da je nekaj možnosti, da ga ustavno sodišče ne dovoli, kar bi pomenilo, da bi bil zakon pred koncem leta uveljavljen.
Pojasnil jim je tudi, da je vlada kot dodatno rešitev predlagala spremembe zakona o bančništvu in da pričakuje, da bodo te decembra sprejete.
V primeru padca zakona o reševanju problema slabih bančnih terjatev od bank pa bodo po besedah ministra zahtevali agresivno prodajo njihovega premoženja, da dobijo dodatna sredstva za povečanje kapitala, ter da bodo začeli intenzivno iskati kupce, ki bi kupili te banke skupaj z njihovo slabo prtljago za katero koli ceno, v zelo hitrem času in v celoti.
"Tu nobene debate o nacionalnem interesu ne pridejo več v poštev," je poudaril minister.
4
