Stečaj gradbenega velikana SCT bi pomembno vplival na celotno gradbeno panogo v Sloveniji.
Če se zgodi, bo botroval zapiranju podizvajalskih in dobaviteljskih podjetij, čutile ga bodo banke, na daljši rok pa tudi visokokvalificirani tehnični kadri, ocenjuje direktor panožne zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Jože Renar.
Slovenski gradbeni trg še naprej tone
"S 3,5 milijarde evrov vrednosti trga v letu 2008 bomo letos, če se bodo izjemno slabi trendi iz prvega kvartala letošnjega leta nadaljevali, padli realno celo pod polovico te vrednosti," opozarja Renar.
Na tako visok padec po njegovih besedah tudi največji pesimisti niso računali, prav tako tolikšnega upada ob popolni odsotnosti ukrepanja države niso zabeležili nikjer drugje v Evropi. "Spodbujanje investicij v gradbeništvu, kot najbolj klasični protikrizni ukrep iz nabora takih ukrepov držav v krizi, v Sloveniji ni bil aktiviran," opozarja Renar.
SCT leta 2010 nadzoroval 10 odstotkov trga
Na panogo bi lahko še dodatno negativno vplival stečaj podjetja SCT, ki mu je v letu 2010, ko je njegov obseg poslovanja že opešal, pripadalo okoli 10 odstotkov slovenskega trga, leto prej pa je bil še na približno 15 odstotkih.
Na obseg samega trga stečaj, ki je po umiku Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) iz reševanja SCT najverjetnejši izid, sicer ne bo vplival. "Razen pri poslih, ki jih je pridobil v tujini in jih verjetno ne bodo realizirala slovenska podjetja. Ta del dodane vrednosti bo za Slovenijo izgubljen," ocenjuje Renar.
"Sledilo bo zapiranje podizvajalskih podjetij"
Bo pa imel stečaj gradbinca stranske učinke. "Na krajši rok bo sledilo zapiranje podizvajalskih in dobaviteljskih podjetij, ki so bila do SCT izpostavljena z večjimi deleži njihovih terjatev. Posledice bodo nosile tudi banke, saj se bodo poleg neplačanih dolgov unovčevale tudi različne bančne garancije, ki jih je izdalo podjetje," pojasnjuje sogovornik.
Neugodni učinki se bodo prenašali tudi na podjetja, ki so bila nižje v verigah dobaviteljev, čutili pa jih bodo tudi visokokvalificirani tehnični kadri, kar bo zmanjševalo zanimanje za te poklice v Sloveniji.
"Nove investicije bomo dočakali močno oslabljeni"
"Posledice bodo zato še bolj neugodne na daljši rok, saj Slovenija ne bo v stanju v večji meri unovčiti pozitivnih učinkov tehnične, kadrovske in izvedbene usposobljenosti slovenskih gradbenih podjetij, ki so jo ta dosegla v času visoke konjunkture," opozarja Renar. Novi investicijski ciklus, ki se bo zanesljivo v prihodnosti spet pojavil, bomo tako dočakali močno oslabljeni.
"Največji vpliv ima država"
Ob tem direktor panožne zbornice gradbeništva ponovno opozarja, da ima na obseg trga gradbeništva daleč največji vpliv država, in to ne le neposredno s svojimi projekti, temveč tudi s privabljanjem domačih in tujih investitorjev. "V zadnjih letih pa je država drastično znižala svoje investicije in ob tem ni uspela zadržati interesa zasebnega kapitala za investiranje v Sloveniji. Ta je upadel v podobni meri, kot so državne investicije," še dodaja Renar.
Stečaj se je kot najverjetnejša usoda SCT izkazal v torek, ko je upravni odbor CPL zavrnil predlog, po katerem bi vstopil v lastništvo SCT. Ta je v svojih najboljših časih zaposloval več kot 11.000 delavcev in jih imel še skoraj toliko na pogodbi, dodatno pa je imel še več 10.000 kooperantov.
2
