Sosesko v Ljubljani, katere graditev se je ustavila zaradi stečaja GPG, bosta končala podjetji Imos in konzorcij Javne razsvetljave in Plutona.
To je danes napovedal direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek. Med osmimi ponudniki so kot najugodnejša izbrali omenjena izvajalca del, ki bosta nadaljevala in predvidoma v poldrugem letu dokončala z deli na projektu stanovanjske soseske Brdo z več kot 480 stanovanji v Ljubljani. Gradnja soseske je bila prekinjena lansko pomlad zaradi stečaja GPG-ja, sklad pa je z izvajalcem mesec dni prej prekinil pogodbo o dograditvi omenjene stanovanjske soseske. GPG je od marca lani v stečajnem postopku.
Andoljšek: škodljiva pogodba med Stanovanjskim skladom in GPG
Stanovanjski sklad RS (direktor je bil Primož Pirc) je imel z GPG sklenjeno pogodbo, po kateri je gradbenemu izvajalcu avansiral sredstva, čeprav dela niso bila opravljena (stanovanski sklad ima zdaj do GPG v stečaju za okoli 14 milijonov evrov terjatev v stečajni masi). Po besedah novega prvega moža republiškega stanovanjskega sklada Žige Andoljška je s takšno prakso zdaj konec, zaradi zastoja oziroma prekinitve gradbenih del na omenjeni stanovanjski soseski pa je na podlagi revizije ugotovljeno, do je do zdaj nastalo za milijon do dva milijona in pol evrov škode, zaradi potrebnega zavarovanja, vzdrževanja gradbišča in nujnega dokončanja nekaterih del na objektu Brdo. "Težko bi s prstom pokazal kdo je za to odgovoren, vsekakor pa je odločitve sprejemal prejšnji direktor in je za to odgovoren,"meni Žiga Andoljšek.
Dober odziv na poziv sklada za nakup stanovanj
Žiga Andoljšek je danes tudi povedal, da se je na javni poziv Stanovanjskega sklada za nakup stanovanj (za potrebe sklada) odzvalo precej ponudnikov, posameznikov, podjetij (tudi bank NKBM, ne pa NLB). Za prvo odpiranje so na skladu prejeli 89 ponudb z vseh koncev države za več kot tisoč stanovanj v vrednosti 143 milijonov evrov. V ožjem izboru Stanovanjskega sklada je v skladu s pogoji javnega poziva (vsa stanovanja namreč niso zadostila vsem pogojem po kakovosti, starosti in tudi po demografskem ključu) ostalo 16 ponudb za 531 stanovanj. Prednost med temi stanovanji ima okoli 250 stanovanjskih enot, za katere so oblikovali izhodiščno ceno za pogajanja s ponudniki teh stanovanj (na nemestnih področjih za tisoč do tisoč dvesto evrov in v mestnih od tisoč petsto do tisoč osemsto po kvadratnem metru stanovanjske površine), zdaj pa je na vrsti ogled teh stanovanj in pogajanja o nakupu z njihovimi lastniki. Od pogajanj bo tudi odvisno, ali bo cena posameznega stanovanja še padla ali pa se bo še zvišala, odvisno od kakovosti in vzdrževanja posameznega praznega stanovanja, je prepričan prvi mož Stanovanjskega sklada. Gre izključno za nova stanovanja, ki so uporabno dovoljenje dobila že pred tremi ali več leti.
Sklad bo kupljena stanovanja prodal ali dal v najem
Vsa stanovanja namreč niso zadostila vsem pogojem po kakovosti in starosti. Drugo odpiranje ponudb za nakup stanovanj je bilo že manj obiskano, saj so prejeli 17 ponudb za 75 stanovanj v vrednosti 8,7 milijona evrov. Tretje odpiranje ponudb pa bo 17. avgusta. Če ves predviden denar ne bo porabljen za nakup stanovanj, bo ostal, poudarja Žiga Andoljšek. "Tisti, ki se niso odzvali na naš poziv imajo svoja stanovanja očitno dobro ovrednotena v svojih bilancah,"je prepričan direktor stanovanjskega sklada. Stanovanja, ki jih bo stanovanjski sklad na podlagi javnega poziva na koncu kupil, bo potem ponudil na trgu za prodajo ali najem. Na podlagi prispelih ponudb se bodo na skladu odločili, ali bodo stanovanja-na voljo bodo jeseni- prodali ali dali v najem posameznemu interesentu. Vendar merila za to na skladu še niso opredelili, je priznal prvi mož republiškega stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek.