Slovensko hmeljarstvo v krizi pričakuje pomoč države

Kmetijsko-gozdarska zbornica je zato v Žalcu pripravila okroglo mizo na to temo, na njej pa je kmetom podporo v okviru zakonitih možnosti zagotovil minister Dejan Židan.

Židan: Ne smemo odkupovati zalog

Kot pa je izrecno poudaril kmetijski minister, bodo v času njegovega mandata počeli le tisto, kar evropski pravni red dovoljuje. Ta pa po Židanovih besedah vse dotlej, dokler bomo člani Evropske unije, ne dovoljuje državnega odkupovanja zalog ter plačevanja razlike med proizvodno in tržno ceno.

"Mogoče pa je izvajati ukrepe de minimis, ki smo jih decembra lani tudi izvedli in izplačali skoraj 600.000 evrov. Prav tako je mogoče finančno podpreti prodor na tuje trge, kjer pa smo postavili jasen pogoj, da približno 130 slovenskih hmeljarjev nastopa skupaj, podobno kot to že velja pri vinu. Tako in tako pa že izplačujemo preko ukrepov, ki so vezani na hektar," je pretežno savinjskim hmeljarjem v Žalcu razložil minister.

Največ težav je pri trajnih nasadih

Velik poudarek je Židan namenil tudi kmetijskim zavarovanjem, pri katerih se je po njegovih besedah aktualni sistem iz leta 2006 izpel. Medtem ko pri poljščinah še deluje, pa je več težav pri trajnih nasadih, kjer so premije postale tako visoke, da stroški proizvodnje niso več opravičljivi. Kot je dejal, zato na evropski ravni razmišljajo o uvedbi obveznega zavarovanja, pri čemer pa naj bi bili zakonodajni osnutki pripravljeni do konca letošnjega leta.

Ker pa naj bi takšen sistem začel veljati šele leta 2013, so se za prehodno obdobje na ministrstvu odločili, da bodo najeli specialnega pogajalca, ki se bo v imenu ministrstva in kmetov pogajal z domačimi in tujimi zavarovalnicami. Na ta način bodo skušali zagotoviti čim boljše pogoje za leti 2012 in 2013. Ob tem pa na ministrstvu podpirajo tudi akcijo Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), da začne od spodaj navzgor graditi solidarnostno vzajemno zavarovalnico.

"Želimo zaščititi slovenski hmelj"

"Sicer pa je potrebno uveljaviti tudi sistem certificiranja, pri čemer bomo sledili željam stroke in tistih, ki proizvajajo. Naš edini interes pri tem je zaščititi slovenski hmelj, ki je znan kot zelo kakovosten," je še dodal minister Židan.

Slovensko hmeljarstvo sicer predstavlja skoraj tri odstotke svetovnih površin hmeljišč in skoraj 2,5 odstotka celotnega svetovnega pridelka. Razmere pa se že nekaj let slabšajo, zaradi česar je veliko hmeljarjev v težkem finančnem položaju in nimajo sredstev za izpeljavo redne pridelave ter za poplačilo dolgov, pa je opozoril vodja komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Ferdinand Kunst.

Krizi ni videti konca

Razmere na svetovnem trgu se odražajo tudi v Sloveniji, ki kar 95 odstotkov pridelka proda na tuje trge. Kriza se je začela v letu 2008, ko je bila zaradi ugodnih vremenskih razmer in izrazitega povečanja globalnih površin hmeljišč rekordna letina. Takšno stanje se vleče že nekaj let, krizi pa za zdaj po mnenju kmetov ni videti konca.

Zbornica je zato kmetijskemu ministrstvu že predlagala ukrepe, s katerimi bi slovenski hmeljarji ohranili svoj delež v svetovni pridelavi. Poleg finančne pomoči med drugim predlagajo oprostitev plačila najemnin za kmetijska zemljišča, izboljšanje postopka certificiranja hmelja, sofinanciranje ukrepa krčitve nasadov hmelja ter povrnitev škode v hmeljiščih po neurju leta 2007, ki se kljub obljubam do danes še ni zgodila.

Kmetje želijo pomoč države

Tudi kmetje si želijo ugodnejše pogoje zavarovanja pridelka in pomoč države pri izboljšanju promocije slovenskega hmelja na tujih trgih, obenem pa hmeljarji pozivajo k še nekaterim drugim ukrepom, kot so krčitev nasadov hmelja, zelena trgatev ter razmislek o uvedbi finančne podpore za podaljšano premeno v hmeljiščih, kar bi po njihovem mnenju pripomoglo k premostitvi težavnega obdobja.