Slovenske žitna veriga mora začeti bolje delovati

Na pobudo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana je pogovore s partnerji znotraj žitne verige usklajevala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V tem okviru so se vpleteni uskladili glede modela odkupa ter priporočil pri pridelavi pšenice.

Dogovor so ob prisotnosti ministra podpisali podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik sekcije mlinarstva in pekarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Anton Balažič.

Dogovor dobra osnova za nadaljnja pogajanja Ciril Smrkolj je dogovor sprejel z velikim odobravanjem in za SiOL povedal: "To je prvič po dolgih letih, da smo se pred žetvijo začeli resno pogovarjati. Današnji dogovor je v elementih, ki so že doseženi, dobra osnova. Nadaljnja dogovarjanja o tem, kako priti do razumne odkupne cene, pa bodo gotovo še trda."

Pomembno se mu zdi, da bi tak sistem morali začeti uvajati tudi v drugih panogah, kot sta mlečna in mesnopredelovalna. Na to, kot pravi Smrkolj, kažejo tudi zahteve evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Daciana Cioloşa, ki jih je v sredo predstavil predlog glede mleka, po katerem bodo kmetje medsebojne odnose s predelovalci lahko urejali s pogodbami.

"Kmet mora imeti svoje žito plačano" Smrkolj zagovarja cilj, da se morajo partnerji v reprodukcijski verigi dogovarjati o pokrivanju stroškov in medsebojnem delovanju, predvsem pa vzpostaviti razumna razmerja v njej: "Kmet mora imeti svoje žito plačano, pekom je treba povrniti stroške, na drugi strani pa mora potrošnik dobiti razumno ceno."

Ob tem je še izrazil obžalovanje, da kmetijski minister v dogovor ni pritegnil tudi trgovcev, ki bi nujno morali biti vključeni, ker "si režejo prevelik kos kruha na račun kmetov" in bi te stvari morali usklajevati skupno, je še dodal Smrkolj.

O ceni bodo odločale tudi borze v tujini Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan je prav tako izrazil zadovoljstvo z dogovorom, ki bo začetek odpravljanja težav izpada dohodka pri kmetih in mlinarjih: "Okvirno smo se dogovorili, kako bomo oblikovali ceno – upoštevali bomo izračun kmetijskega inštituta, ki izdeluje stroškovnik pridelave, hkrati pa tudi borze pšenice na Dunaju in v Budimpešti ter upoštevali vremenske pogoje."

Nov sistem določanja cene bo temeljil na krmni ceni, ki jo bodo nagrajevali glede na kakovostni razred pšenice, s čimer bodo nagrajevali marljivost kmetovalcev.

Z dogovorom izločili posrednike Zelo pomemben se mu zdi tudi del, ki opredeljuje dogovorne stranke – o ceni pšenice se bosta tako pogovarjala le kmet in mlinar, s čimer bodo izločili posrednike oziroma prekupčevalce, kot jih poimenuje Kučan, ki so doslej od kmeta kupovali po ceni, ki je bila nižja od prodajne. S tem želi Slovenija omejiti izvoz pšenice: "Izračunali so, da je od 65.000 ton pšenice, kar bi je moralo biti na slovenskem trgu, v tujino odšlo vsaj polovica, s čimer smo si zmanjšali lastno samooskrbo."

Na velik pomen samooskrbne prehranske verige jih je opozoril tudi minister Židan in spodbudil prizadevanja ohranjanje domače pšenice v Sloveniji, četudi je za to potrebnih več sredstev.