Slovenija v drugem četrtletju s 3,2-odstotnim upadom BDP

Na ministrstvu za finance so ob objavi podatkov o bruto domačem proizvodu opozorili na dejstvo, da se tako Slovenija kot članice EU letos soočajo z nadaljnjim pešanjem gospodarske aktivnosti ter zaostrovanjem razmer v vseh gospodarskih panogah. Spodbude iz zunanjega okolja, od katerega je slovensko gospodarstvo odvisno, pa so prav tako skromne.

Nov rebalans letošnjega proračuna po zagotovilih ministrstva ne bo potreben. Ministrstvo sicer še ne razpolaga s podatki o gospodarskih gibanjih do konca leta in čaka na jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo tudi podlaga za pripravo proračunov za 2013 in 2014, "v katerih bo za povrnitev kredibilnosti Slovenije bolj kot kdajkoli prej nujno spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU".

Izrazito zmanjšanje domačega trošenja Po podatkih, popravljenih za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je BDP v Sloveniji v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek. V primerjavi z enakim enakim lanskim obdobjem je bil nižji za 2,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, so objavili na državnem statističnem uradu.

Gospodarsko dogajanje je v drugem letošnjem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje. Medtem ko so na padec BDP zelo negativno vplivale tudi investicije v zaloge, je na spremembo BDP močno pozitivno vplival saldo menjave blaga in storitev s tujino, navajajo statistiki.

"V drugem letošnjem četrtletju nimamo nobenega pozitivnega signala" Obseg domačega trošenja je bil v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 6,8 odstotka. Vsi izdatki za končno potrošnjo so se zmanjšali, in sicer za 2,7 odstotka. "Tako v drugem letošnjem četrtletju nimamo nobenega pozitivnega signala," je na novinarski konferenci statističnega urada povedala vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.

Manjši izdatki države in gospodinjstev za končno potrošnjo Izdatki države so bili nižji za dva odstotka, zlasti zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo. Manjši so bili tako tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Triodstotni padec je bil posledica zelo izrazitega, 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga in za 1,5 odstotka manjših izdatkov za druge proizvode.

Investicijsko trošenje se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižalo za 22,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,9 odstotka, investicije v zgradbe in objekte za 14,9 odstotka, investicije v stroje in opremo pa za 2,9 odstotka. Zelo negativno so na padec BDP vplivale tudi investicije v zaloge.

Saldo menjave blaga in storitev s tujino je, kot omenjeno, na spremembo BDP vplival visoko pozitivno. Ta je BDP izboljšal za 3,4 odstotne točke. Vendar pa sta se hkrati v tem obdobju zmanjšala tako izvoz kot uvoz. "Tu se pojavljajo gibanja, ki smo jih statistiki začeli opažati v začetku lanskega leta, ko sta se izvoz in uvoz gibala visoko, a je bila njuna rast čedalje počasnejša," je navedla Karmen Hren.

Zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja je bil izvoz v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim nižji za 0,5 odstotka, še bolj, za 5,4 odstotka, pa se je zaradi manjšega domačega trošenja zmanjšal uvoz.

Dodana vrednost je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja skoraj v vseh dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 2,2 odstotka, v gradbeništvu za 10,9 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 2,6 odstotka, v poslovanju z nepremičninami za 1,4 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 2,8 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila za 2,2 odstotka manjša kot v drugem četrtletju lanskega leta.

Statistični urad je popravil podatke za BDP v prvem četrtletju. Obseg BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v letni primerjavi, torej po nedesezoniranih podatkih, realno zvišal za 0,2 odstotka. Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa je ostal na ničelni ravni.

Gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos Urad je popravil tudi podatke za lansko leto. "Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah je BDP lani se povečal za 0,6 odstotka, in ne padel za 0,2 odstotka," je povzela Karmen Hren. Za rast je bil ključen izvoz, katerega rast je bila sedemodstotna.