Torek,
28. 1. 2014,
11.04

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 28. 1. 2014, 11.04

7 let, 2 meseca

Slovenija še vedno Slovaška, a zaradi tega ne potrebujemo ministrstva za turizem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
"Še nas preveč zamenjujejo s Slovaško, kar je sicer že stereotip, a za večjo prepoznavnost v svetu ne bi potrebovali ministrstva za turizem."

Tako med drugim menijo naši anketiranci v januarskem merjenju javnega mnenja Episcentra o slovenskem turizmu. Da je Slovenija premalo turistično prepoznavna v svetu, menita slabi dve tretjini anketirancev.

Slaba prepoznavnost države kot glavni problem tudi v strategiji slovenskega turizma "Podatki iz ankete samo še potrjujejo prepričanje nas, turističnih delavcev, da je prepoznavnost Slovenije slaba, mislim, da celo še slabša, kot kažejo rezultati ankete," meni Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki k slovenskemu turističnemu kolaču prispevajo levji delež prihodkov.

"Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije v svetu spada med ključne težave in glavne vsebinske cilje aktualne strategije razvoja slovenskega turizma (2012–2016). Tudi Deklaracija o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma, podpisana med ključnimi akterji našega turizma leta 2011 v Portorožu, navaja nizko stopnjo prepoznavnosti kot oviro za doseganje večje konkurenčnosti slovenskega turizma," pa so, zavedajoč se problematike, naše rezultate komentirali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki pokriva tudi področje turizma.

Panoga, ki k BDP prispeva 12 odstotkov, si zasluži ministrstvo Po takšnem rezultatu glede (ne)prepoznavnost bi lahko sklepali, da bi morala Slovenija še več narediti za svojo promocijo, kar bi bila potemtakem zagotovo ena od ključnih nalog morebitnega ministrstva za turizem.

A je odgovor naših anketirancev na vprašanje, ki se neposredno navezuje na poslanstvo ministrstva za turizem, po svoje presenetljiv, saj prav tako slabi dve tretjini menita, da takšnega ministrstva Slovenija ne potrebuje in da jih je v vladi že dovolj. V zdajšnji organizaciji vlade in strukturi ministrstev je turistično področje zastopano v ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, v okviru Direktorata za turizem in internacionalizacijo, ki ga vodi Marjan Hribar.

"Dolgo časa sem menil, da je nepomembno, ali imamo ministrstvo ali ne, čedalje bolj pa sem prepričan, da v turizmu nimamo pravega in ustreznega sogovornika na ravni ministrstva za gospodarstvo. Direktorat za turizem in internacionalizacijo se namreč ukvarja samo še z internacionalizacijo. Zato bi bilo ministrstvo za turizem glede na panogo, ki pomeni 12 odstotkov slovenskega BDP, še kako upravičeno in potrebno. Šele tako bi res imeli ustrezno podporo na ravni vlade in bi turizmu dali takšno mesto, kot si ga zasluži," je še prepričan Altbauer.

Povečati sredstva za promocijo O potrebi po novem, posebnem turističnem ministrstvu, ki bi pomagalo okrepiti prepoznavnost Slovenije v svetu, na gospodarskem ministrstvu ne govorijo, omenjajo pa povečanje sredstev, ki so za trženjske in promocijske aktivnosti namenjene nacionalnim turističnim organizacijam. Pri tem kot primer navajajo Hrvaško, ki za promocijo turizma nameni trikrat več sredstev, kot jih ima na voljo Spirit Slovenija, ki zdaj izvaja naloge prejšnje nacionalne turistične organizacije.

Javno mnenje o ključnih težavah slovenskega turizma v soglasju s strokovnjaki Slaba prepoznavnost Slovenije pa je sicer na drugem mestu odgovorov na vprašanje, kaj so ključne težave slovenskega turizma. Večina anketirancev namreč meni, da sta to slabo trženje in promocija, kar kot največjo težavo prepoznavajo tudi turistični delavci. Ob tem je težava tudi velika zadolženost turističnih podjetij, ki jo sicer naši anketiranci uvrščajo na četrto mesto največjih tegob slovenskega turizma.

"Vse te ugotovitve so resnične. Ob tej neprepoznavnosti pa smo še nadpovprečno uspešni pri trženju, kar pripisujem požrtvovalnemu, včasih tudi inovativnemu pristopu naših prodajnih služb. In to ne samo v zdraviliščih, ampak v vsem turizmu. Sicer s turizmom ne bi zaslužili dveh milijard evrov," je še poudaril Iztok Altbauer.

Turistična podjetja bremenijo slabe bilance iz preteklosti "Dejstvo je, da se je kupna moč slovenskih gospodinjstev z nastopom recesije zmanjšala, kar se odraža tudi v negativnih smernicah prihodov in prenočitev domačih gostov. Tudi velika zadolženost podjetij v turistični dejavnosti je realnost slovenskega turizma, ki izvira pretežno iz zadolževanja podjetij v preteklih letih, kar danes bremeni njihovo bilanco," pa so moč glavnih težav slovenskega turizma, kot jih vidijo naši bralci, pokomentirali na ministrstvu za gospodarstvo.