Slovenija s petodstotno gospodarsko rastjo, inflacija v nebo

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvih devetih mesecih leta za 7,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani. V tretjem četrtletju letos je bil za 4,8 odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos, so sporočili s statističnega urada.

Tudi v tretjem četrtletju letos so k rasti BDP – tako kot v drugem – največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije, vpliv salda menjave s tujino pa je bil negativen.

Poraba  gospodinjstev se je močno povečala

Končna potrošnja gospodinjstev se je v tretjem četrtletju letos povečala za 9,3 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali pri vseh vrstah blaga in storitev, razen pri avtomobilih.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju letos povečale za 9,6 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 22,8 odstotka. Sicer pa so se investicije povečale v večino osnovnih sredstev. Povečale so se tudi zaloge; te so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke.

Višja tudi uvoz in izvoz

Tudi v tem četrtletju – kot v prejšnjem – se je uvoz povečal izraziteje kot izvoz. Uvoz se je povečal za 19,9 odstotka, izvoz pa za 10,6 odstotka. Povečala sta se tako izvoz kot uvoz blaga in storitev, le da je bila rast storitev precej višja kot rast blaga. Ker je bila stopnja rasti uvoza višja od stopnje rasti izvoza in slabših pogojev menjave, je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat izrazito negativen (za 5,0 odstotne točke).  

Zaposlenost višja za 2,5 odstotka

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju 2021 znašala 1.065.700 oseb, kar je bilo za okoli 26.500 ali 2,5 odstotka oseb več kot v tretjem četrtletju 2020. To je bila najvišja zaposlenost, odkar imamo na voljo te podatke (tj. od 1995). Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in  drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Novembra najvišja inflacija v zadnjih 13 letih

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po oktobru 2008. K rasti cen so največ prispevali dražji naftnih derivati. Inflacija na mesečni ravni je novembra znašala 0,7 odstotka.

Dražji naftni derivati so novembrsko letno inflacijo zvišali za 1,8 odstotne točke. Tekoča goriva so bila dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6 odstotka, bencin pa za 41,5 odstotka, navaja statistični urad.

K mesečni inflaciji so največ, po 0,2 odstotne točke, prispevali dražja pogonska goriva ter oblačila in obutev. Dizel je bil v mesečni primerjavi dražji za 4,8 odstotka, bencin pa za 3,8 odstotka. Oblačila in obutev so se novembra podražili za 2,6 odstotka.