Slovenci največ energije porabimo za ogrevanje prostorov

Gospodinjstva so v letu 2009 porabila več kot 49.000 terajoulov (TJ) energije, pri čemer je bilo za ogrevanje prostorov porabljene 32.400 TJ ali 66 odstotkov energije. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih 16 odstotkov energije. Za razsvetljavo, električne naprave in druge namene je bilo porabljenih 15 odstotkov energije, za kuhanje pa več kot tri odstotke vse porabljene energije. Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva - med taka goriva sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi - s skoraj 17.000 TJ oziroma 34-odstotnim deležem. Sledijo električna energija, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin in daljinska toplota. Večina stanovanj ogrevana s centralnim ogrevanjem Večina stanovanj je bila v letu 2009 ogrevana s centralnim ogrevanjem, okoli 78 odstotkov. Podobno je veljalo tudi za ogrevanje sanitarne vode: 57 odstotkov sanitarne vode je bilo ogrevane s centralnim ogrevanjem, 33 odstotkov z lokalnim ogrevanjem, okoli 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem.

97 % gospodinjstev ima tv, 61 % pa osebni računalnik V letu 2010 je sicer bila večina stanovanj opremljena s hladilnikom ali kombiniranim hladilnikom (več kot 99 odstotkov stanovanj) in pralnim strojem (92 odstotkov); stanovanja z zamrzovalno skrinjo in omaro ter s sušilnikom za perilo pa so bila redkejša. Večina stanovanj je imela tudi televizijo (skoraj 97 odstotkov), osebni računalnik pa jih je imelo 61 odstotkov.

Med napravami so prevladovale naprave z energijskim razredom A ali višjim, vendar je to glede na dinamiko vpeljevanja višjih energijskih razredov pri posameznih vrstah aparatov verjetno nekoliko previsoko ocenjeno.

S klimo je opremljenih 16 odstotkov stanovanj V letu 2010 je bilo 16 odstotkov stanovanj opremljenih s klimatsko napravo. Kar 43 odstotkov stanovanj opremljenih s klimatsko napravo, jo je v letu 2010 uporabljalo za hlajenje in za ogrevanje.

Toplotne črpalke in sončne kolektorje ima manj kot 5 odstotkov stanovanj Delež stanovanj s toplotno črpalko je znašal nekaj manj kot pet odstotkov. Enak odstotek stanovanj je v letu 2010 imel nameščene sprejemnike sončne energije, katerih povprečna površina je znašala sedem kvadratnih metrov.

Predstavljeni podatki so bili pridobljeni iz različnih virov. Večino podatkov so pridobili z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih. Zbirali so podatke o ogrevanju in hlajenju prostorov, o ogrevanju sanitarne vode, o napravah za kuhanje, o električnih napravah, o razsvetljavi in o avtomobilih. Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS).