Torek, 7. 12. 2010, 16.36
7 let, 9 mesecev
Senjur: Slovenska javnofinančna konsolidacija bolj prizadene ljudi z nizkimi dohodki
Predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur zato opozarja na morebitne politične težave pri izvedbi ukrepov za stabilizacijo javnih financ.
"Kdo nosi breme stabilizacije?"
Senjur se namreč boji, da bi ljudje ocenili, da bremena recesije niso razporejena sorazmerno in pravično. "To so seveda politična vprašanja in naj jih kot zunanji opazovalci ne bi ocenjevali. Vendar je dobro opozoriti, da so zahodne države občutljive pri vprašanju, kdo nosi breme stabilizacije," je zapisal v prvi številki nove publikacije Mnenja, ki je namenjena sprotni evalvaciji fiskalne politike.
Kot v svojem prispevku nadaljuje Senjur, so članice EU občutljive pri vprašanju, kdo nosi breme stabilizacije in se poskusijo izogniti temu, da bi glavno breme nosili predvsem ljudje z nizkimi in srednje visokimi dohodki. Običajno države zato kombinirajo omejevanje javnih izdatkov in višanje davkov, pojasnjuje.
"Slovenski predlog je skrajen predlog"
Senjur navede primere britanskega načrta za javnofinančno konsolidacijo, v katerem naj bi 80 odstotkov ukrepov za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacijo javnega dolga odpadlo na zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, 20 odstotkov pa na povečanje prihodkov. V Avstriji in Nemčiji je to razmerje približno 60:40, na Irskem, ki mora v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) izvesti korenite varčevalne in strukturne ukrepe, pa 70:30.
"Glede na izkušnje drugih držav je slovenski predlog odprave cikličnega primanjkljaja zgolj s krčenjem javnih izdatkov enostranski, pravzaprav je to skrajen predlog," ugotavlja prvi mož fiskalnega sveta. Po njegovih besedah gre verjetno za presojo vlade, da slovenski primanjkljaj ni tako visok, da bi bili potrebni korenitejši posegi. Enako verjetno pa se mu zdi, da gre za "doktrinarno vprašanje".
"Lahko bi zvišali nekatere davke"
Senjur ocenjuje, da bi lahko na strani prihodkov začasno, do leta 2015, zvišali nekatere davke. Predlaga npr. dodatno dohodninsko stopnjo v višini 45 ali 50 odstotkov za tiste, ki letno zaslužijo nad 70.000 ali 100.000 evrov. Smiselna se mu zdi tudi uvedba dodatne stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov v višini 25 odstotkov, in sicer za vse dividende, ki presegajo 500 ali alternativno 1000 evrov na leto.