Sankcije proti Rusiji bi Slovenijo lahko znova pahnile v recesijo

Ker je Rusija ena od pomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, bi morebitna zaostrovanja močno pokvarila slovenske izvozne napovedi in posledično tudi znižala pričakovanja okoli rasti BDP. V uradu za makroekonomske analize in razvoj so zato včeraj predlagali, da razvoj dogodkov v regiji vključijo v oceno tveganj jesenske gospodarske napovedi. Upad blagovne menjave je deloma povezan tudi z depreciacijo rublja, zaradi česar slabi ruska kupna moč.

Novomeška Krka ima v Rusiji dve tovarni, zdravila pa pomenijo tudi največji delež v izvozni bilanci, sledijo gospodinjski aparati in premazna sredstva. Iz Rusije v Slovenijo po drugi strani dospe največ naftnih in plinskih izdelkov ter kovin, kot sta aluminij in nikelj.

Miloš Kovačič: Bognedaj, da se zgodi kaj takšnega Če bi mednarodna skupnost proti Rusiji uvedla sankcije, bi to seveda udarilo po blagovni menjavi. "Jasno je, da bi bilo to slabo. Bognedaj, da se to zgodi. Rusija je šesta največja izvozna partnerica Slovenije. Še posebej to velja za zdravila, tu sta Krka in Lek," morebitni scenarij gospodarskih sankcij proti Rusiji komentira nekdanji dolgoletni direktor novomeškega farmacevta Miloš Kovačič.

Prav tako bi Rusijo močno udarile sankcije pri zdravilih, saj jih dobavlja predvsem iz zahodne Evrope in ZDA, pravi Kovačič, ki sicer meni, da mednarodna skupnost kljub vsemu ne bo šla tako daleč.

"Politika težav ne sme reševati prek gospodarstva" Podobnega mnenja je direktor slovenskega podjetja Duol, ki velik del poslov ustvari prav v Rusiji. "Menim, da zaradi interesov velikih evropskih držav resne in konkretne sankcije proti Rusiji niso verjetne. Sem proti vsakim oblikam gospodarskih sankcij, saj največkrat ne dosežejo svojega namena. V obdobju globalnega gospodarstva je preprosto poiskati obvode ali zamižati, ko koristi prevladajo nad sankcijami," je prepričan Dušan Olaj in dodaja, da politika ne more in ne sme reševati političnih težav prek gospodarstva. "Naj jih rešuje s političnimi sankcijami," še opozarja Olaj.

"Gospodarske sankcije so v vsakem primeru slaba novica za posel. Gospodarstveniki si jih nikoli ne želimo in se vedno zavzemamo za reševanje političnih vprašanj z drugimi metodami. Še posebej to velja v obdobju, ko se vsi po vrsti šele izvijamo iz primeža recesije in dosegamo krhke znake gospodarske rasti. Odgovor, kaj to pomeni za gospodarstvo Slovenije, je na dlani," poudarja direktor Rika Janez Škrabec.

"Rusija je med najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami EU, kot izvozni trg je še posebej pomembna za Nemčijo in Francijo. Uvedba ostrejših sankcij bi tako imela negativne posledice tudi na evropsko gospodarstvo, kako močne bi bile posledice pa je odvisno od vrste in stopnje novih sankcij," so spročili iz Gorenja.

Dodali so še, da negotovo razmere v Ukrajini vplivajo na njihovo poslovanje na tamkajšnjem trgu. Kupci odlašajo z nakupi gospodinjskih aparatov, saj gre za izdelke, ki ne sodijo v skupino najnujnejših življenjskih potrebščin. Zato so poslovanje stroškovno že prilagodili razmeram.

Sankcije bi odgnale tudi ruske turiste Slovenija precej računa na ruske goste v turizmu, to bi se z uvedbo sankcij zagotovo spremenilo. "Bil bi ogrožen, a ne tako zelo. Veliko Rusov hodi v zdravilišča, če bi uvedli sankcije, ti gostje verjetno ne bi mogli prihajati. Tu so tudi ruski zasebniki, ki vlagajo pri nas," še meni Kovačič.

Blagovna menjava Slovenije z Rusko federacijo je v zadnjih letih konstantno naraščala. Lani je naša država z naslednico nekdanje sovjetske velesile vrednostno dosegala dobro milijardo izvoza in slabe pol milijarde uvoza.

Bodo sankcionirali tudi Izrael? Spor na Bližnjem vzhodu bi lahko privedel tudi do sankcioniranja Izraela, a je ta možnost po mnenju sogovornikov veliko manjša. "Če bi proti Izraelu uvedli gospodarske sankcije, bi izgubila samo Slovenija, Izrael ne," meni Klemen Jelinčič Boeta, ki je dolga leta živel v Izraelu.

Sam sicer ukrepov zoper judovsko državo, če bi se spor poglabljal, ne pričakuje. "V nobenem primeru tega ni mogoče pričakovati ne od ZDA, ne od Rusije, tudi ne od Nemčije, saj ima Izrael prav, ker se brani pred terorističnimi napadi," meni Jelinčič Boeta.

Da se je sankcijam proti Izraelu mogoče izogniti, sta prepričana tudi Olaj in Škrabec.

Obseg letne blagovne menjave Slovenije in Izraela je majhen, lani je dosegel dobrih 50 milijonov evrov, zato vidnejših pretresov v slovenskem gospodarstvu ne bi bilo.