Ribnikar ne verjame v propad evra

Ribnikar je povedal, da so vsa ugibanja in zapisi o propadu kapitalizma in razpadu območja evra zgolj teorije brez resne podlage. Dolgoletni vidni predstavnik slovenske denarne politike meni, da bo evro kot valuta obstal, in to toliko časa, kolikor ga bosta podpirali Nemčija in Francija, ki sta ob vzpostavitvi skupne valute našli skupen interes. Tega obe najmočnejši evropski gospodarstvi po njegovi oceni še vedno vidita. "Območje evra je še nedokončan projekt" Ribnikar sicer priznava, da je območje evra še nedokončan projekt in da njegov glavni problem predstavlja pomanjkanje enotne javnofinančne politike in prave koordinacije med skupno denarno politiko in precej bolj raznolikimi javnofinančnimi politikami držav. "V primeru razpada bi morali v neformalno denarno unijo z Nemčijo"

Izstop iz območja evra je po njegovi oceni zelo problematičen, saj prinaša velika tveganja, Slovenija pa bi v primeru razpada evrskega območja najverjetneje morala v neformalno unijo z Nemčijo.

Baldwin: Slovenija ne potrebuje svoje valute Z Ribnikarjem se je strinjal tudi letošnji osrednji tuji gost portoroške konference Richard Baldwin z ženevskega Graduate Institutea. Ocenil je, da Slovenija kot mala in v območje evra tesno integrirana država svoje valute ne potrebuje in mora narediti vse, da ostane v območju evra. Vse drugo namreč po njegovih besedah prinaša zelo velika tveganja.

"Stroški razpada evrskega območja bi bili preveliki" Tudi Baldwin ne verjame v razpad evrskega območja, saj bi bili stroški za vse v tem primeru odločno preveliki. Države območja evra bodo zato naredile vse, da ohranijo skupno valuto.

Tako Ribnikar kot Baldwin sta sicer prepričana, da bo Grčija na koncu najverjetneje morala prestrukturirati svoj zunanji dolg. Baldwin pri tem povzema ocene, da se bo zaradi nadaljevanja recesije v grškem gospodarstvu pritisk grške javnosti na oblasti tako okrepil, da bodo v Atenah izbrali prestrukturiranje dolga kot lažjo možnost. Ribnikar pri tem upa, da ne bodo potrebni odpisi dela dolga in da bo Grčiji uspelo podaljšati roke oz. zmanjšati obrestne mere.

Glede dileme o tem, kako hitro naj se države lotijo varčevanja oz. javnofinančne konsolidacije po krizi, je Baldwin prepričan, da letos in v naslednjem letu državam še ni treba preveč korenito varčevati, vlagatelji pa od njih pričakujejo verodostojne srednjeročne strategije stabilizacije javnih financ.

Težava pa je predvsem v zaupanju trgov v verodostojnost držav, zato so morale nekatere ranljive države evrskega območja takoj začeti s korenitimi varčevalnimi ukrepi, pravi Baldwin. Pri tem omenja Nemčijo, ki je izravnanost javnih financ umestila celo v ustavo, in na drugi strani ZDA, ki trenutno še naprej izvajajo ekspanzivno fiskalno politiko in trge preprosto pozivajo, naj jim zaupajo.

Vnovična kriza evropskega bančnega sistema? Baldwin v zvezi z nedavnimi vseevropskimi stresnimi testi bank ocenjuje, da so ti premalo izpostavili učinka potencialne resne dolžniške krize katere od držav evrskega območja na stabilnost bank v razvitejših članicah, kot sta Nemčija in Francija. V najslabšem primeru bi tako lahko prišlo do vnovične resne krize bančnega sistema v območju evra.