Sreda, 9. 3. 2022, 15.39
2 leti, 8 mesecev
"Reševanje varčevalcev v frankih je brutalna neustavnost" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
2
Neskladnost zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih z ustavo je tolikšna, da zakon ne more prestati ustavne presoje, so menili sogovorniki na današnji okrogli mizi STAkluba Slovenske tiskovne agencije. Posvarili so tudi pred posledicami zakona za prebivalce in podjetja.
Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je kot najpomembnejšo neustavnost zakona, ki ga je DZ potrdil v začetku februarja in so ga že poslali v presojo na ustavno sodišče - poleg devetih bank se je nanj obrnila tudi Banka Slovenije -, izpostavil njegovo nedovoljeno retroaktivnost. "Celoten zakon velja samo za nazaj, ničesar ne ureja za naprej," je poudaril.
Med drugimi neskladnostmi je omenil kršitev načela enakosti pred zakonom, saj zakon vse banke meče v isti koš, kršil pa naj bi tudi enakost posojilojemalcev pred zakonom, saj ščiti le točno določeno skupino, ne pa tudi drugih, ki so sprejemali tovrstna tveganja. Neskladno z ustavo je po Pirnatovih besedah tudi to, da bankam, ki se jim nalaga neko ravnanje, ni zagotovljeno sodno varstvo.
Lastninska pravica bank
Kot "brutalno neustavnost" je označil dopuščanje dvakratnega kaznovanja za isti prekršek, zakonu pa je očital tudi neustavno poseganje v lastninsko pravico bank, saj da s tem, ko za nazaj posega v njihove pridobljene pravice, hkrati posega tudi v njihovo premoženje. Kritičen je bil še do posega v pravnomočno urejena pravna razmerja, saj zakon "brez kakršnihkoli pogojev postopka povozi vse odločbe sodišč", ki so bile izdane v zvezi s problematiko posojil v frankih.
Da zakon ne more prestati testa ustavnosti, se je strinjala tudi Maša Kramar iz Odvetniške pisarne Senica. Kot je opozorila, ne ureja sistemskega področja, temveč konkretne probleme sorazmerno majhnega deleža ljudi, za kar imamo delitev oblasti oz. sodno vejo. V tej luči je poudarila, da bi bilo treba vsako konkretno pogodbo med banko in posojilojemalcem v frankih presojati posebej, v tej smeri pa gre tudi praksa Sodišča EU.
Naklonjenost sodišč bankam
Kot je spomnila, se je Sodišče EU v povezavi s posojili v frankih postavilo nekoliko bolj na stran potrošnikov, in sicer v smislu, da bi jim lahko banke bolje predstavile tveganja. "Sodna praksa v Sloveniji pa za zdaj ni bila naklonjena potrošnikom, težko pa rečemo, da je bila naklonjena bankam," je dodala. Pri nas vrhovno sodišče od potrošnika po njenih besedah "razumno pričakuje" skrbnost in tehtanje, saj je bila valutna klavzula v posojilnih pogodbah jasno zapisana.
V zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti posojiline pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil, pa je Kramarjeva opozorila, da ni presojalo, ali je bil posojilojemalcem postavljen nepošten pogoj, ki bi lahko pripeljal do ničnosti pogodbe, temveč je razsodilo le, da sodišča niso pravilno presojala (ne)poštenosti pogoja.
Slovenija kot edina država z evrom, ki je ...
"Pomenljivo je, da je Slovenija edina država z evrom, ki se je odločila to urejati z zakonom," je nadaljeval Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. To je med drugim pripisal daljši slovenski tradiciji jemanja posojil v tujih valutah. V drugih evrskih državah je bilo medtem že v preteklosti posojil v tuji valuti bistveno manj, tisti, ki so jih imeli, pa so imeli bodisi dohodke v tuji valuti bodisi poslovne stike z drugimi valutnimi območji, je dejal.
Spregovoril je tudi o morebitnih posledicah zakona. Kot je spomnil, zakon za posojilodajalce, ki ga ne bodo upoštevali, predvideva izgubo licence, pri tem pa menil, da banke upravičeno opozarjajo, da zakona tako, kot je napisan, ne morejo spoštovati, saj ne smejo hraniti podatkov o komitentih več kot deset let, mnogo njihovih strank pa je umrlo.
Prihajajoče parlamentarne volitve
Med drugimi grožnjami bankam, ki naj bi jih zakon po nekaterih ocenah skupaj stal 300 milijonov evrov, je omenil zmanjšanje njihovega kapitala in kapitalske ustreznosti, višje obresti pri zadolževanju in znižanje bonitet. Posledično bi to pomenilo dražja posojila, tako da bi bili na slabšem vsi prebivalci in podjetja, je popisal. Retroaktivnost naj bi dala signal, "da živimo v zelo nestabilnem okolju", kar odvrača tuje investitorje, je še posvaril.
Na okrogli mizi je bilo sicer slišati tudi, da je treba zakon gledati v luči prihajajočih parlamentarnih volitev in da se v zadnjem času pogosteje sprejema zakone, za katere se vnaprej opozarja, da so neskladni z ustavo. Sogovorniki to prakso zavračajo, hkrati pa pozivajo k povečevanju finančne pismenosti med celotnim šolanjem.
Vlada je sicer v torek sprejela mnenje za začasno zadržanje izvajanja zakona, saj je ocenila, da pretirano posega v civilnopravna razmerja, hkrati pa opozorila na problem retroaktivnosti. Evropska komisija bo preučila združljivost zakona s pravnim redom EU.
2