Torek, 13. 10. 2026, 15.28
1 month
Kaj želi Norvežan od slovenskega ustavnega sodišča?
Ustavno sodišče je odločalo v sestavi: Rok Čeferin, Nina Betetto, Primož Gorkič, Neža Kogovšek Šalamon, Barbara Kresal, Marko Starman in Rok Svetlič.
Z ustavnega sodišča so sporočili, da so zavrnili pobudo norveškega državljana Christiana Moeja za začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah pred oceno ustavnosti 1., 3. in 5. člena omenjenega zakona. Vlada je že pred tem sprejela mnenje, da presoja ustavnosti 1. člena navedenega zakona ni utemeljena.
Državljan Norveške Christian Moe je vložil pobudo za oceno ustavnosti 1., 3. in 5. člena novele zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, niso pa državljani držav članic EU (t. i. tujci).
Mnenje vlade
Vlada je že pretekli teden sprejela mnenje, da presoja ustavnosti 1. člena navedenega zakona ni utemeljena. To mnenje je tudi posredovala državnemu zboru in ustavnemu sodišču.
Sklep ustavnega sodišča
Ustavno sodišče pa je danes sporočilo, da je zavrnilo Moejev predlog, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje 1., 3. in 5. člena novele zakona o lokalnih volitvah, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču.
Ustavno sodišče je odločalo v sestavi: Rok Čeferin, Nina Betetto, Primož Gorkič, Neža Kogovšek Šalamon, Barbara Kresal, Marko Starman in Rok Svetlič. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Kogovšek Šalamonova in Kresalova.
Novela zakona o lokalnih volitvah, ki je začela veljati v začetku septembra, odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so pobudniki od nje odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in je začela veljati. O noveli so se volivci odločali tudi na nedeljskem posvetovalnem referendumu in jo podprli.
Državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, so lahko na lokalnih volitvah glasovali od leta 2002. Po letošnjih državnozborskih volitvah pa so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Resni.ca vložile predlog novele zakona o lokalnih volitvah, ki je ukinila aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav. Junija je državni zbor zakon sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.