Ustavno sodišče zavrnilo predlog za začasno zadržanje sprememb zakona o lokalnih volitvah

Ustavno sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Ta določa, da sme sodišče do končne odločitve zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.

Foto: Ustavno sodišče

Spremembe zakona začele veljati prejšnji teden

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija in ki med drugim odvzemajo pravico voliti državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so začele veljati prejšnji teden. Predlagali so jih v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resni.ci, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

V omenjenih treh opozicijskih strankah so nato vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah s predlogom za začasno zadržanje zakona. Opozarjajo, da je koalicija pravico voliti na lokalnih volitvah prebivalcem, ki so državljani tretjih držav in imajo to pravico od leta 2002, odvzela brez kakršnekoli utemeljitve. Začasno zadržanje pa so predlagali, ker se neupravičeno odvzeta pravica voliti ne more povrniti.

Prepričani so, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da ne smejo več sodelovati pri odločanju v svoji lokalni skupnosti.

O volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah se bodo izrekali tudi volivci

Sodišče bo moralo zdaj odločiti še o sami zahtevi za ustavno presojo omenjene spremembe zakona. O volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah pa se bodo izrekali tudi volivke in volivci. Na enem od treh posvetovalnih referendumov, ki bodo 11. oktobra, se bodo namreč opredelili tudi glede tega, ali so za to, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Spremembam zakona nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka. A so dan pred začetkom zbiranja 40 tisoč podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra.

Za predlagatelje ustavne presoje zakona o lokalnih volitvah ključna zlasti čimprejšnja vsebinska odločitev sodišča

V Svobodi in Levici ob odločitvi ustavnega sodišča, da ne zadrži zakona o lokalnih volitvah, s katero je DZ odvzel tujcem pravico voliti, poudarjajo, da sodišče še ni odločilo o ustavnosti zakona. Želijo si, da bi glede na bližino lokalnih volitev to storilo pravočasno. Posvarili pa so tudi pred posledicami v primeru ugotovljene neustavnosti.

V največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda so tako ob današnji odločitvi ustavnega sodišča poudarili, da bi zadržanje izpodbijane določbe pomenilo, da bi se novembrske lokalne volitve izvedele po dosedanji zakonodaji. "Ustavni sodniki pa bi imeli dovolj časa, da vsebinsko odločijo o zadevi," so zapisali v prvem odzivu. A kot so zagotovili, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo.

Tako v Svobodi kot Levici pa v naslednjem koraku kot ključno vidijo, da ustavno sodišče čim prej zaključi tudi vsebinsko presojo zakonskih sprememb. Po njihovi oceni bi bilo to nujno še pred dokončnim oblikovanjem volilnih imenikov za letošnje lokalne volitve oz. dovolj hitro, da bodo v primeru ugotovljene protiustavnosti tujci lahko volili tudi letos.

"V primeru, da ustavni sodniki po lokalnih volitvah presodijo, da so zakonske spremembe neustavne, bi namreč za ljudi, ki jim je bilo poseženo v volilno pravico, nastala nepopravljiva škoda. Odprlo pa bi se tudi vprašanje o legitimnosti lokalnih volitev," so opozorili.

Pred posledicami opozarjajo tudi v Levici. "Lokalne volitve so pred vrati, posledice pa so zelo konkretne. Ljudje, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo, plačujejo davke in tukaj vzgajajo svoje otroke, bil lahko ostali brez možnosti odločanja o skupnosti, v kateri živijo," so zapisali v odzivu. Odziv SD STA še čaka.

Novice Začenja se zbiranje podpisov podpore za kandidate na lokalnih volitvah

Novice Po mnenju SDS zadržanje zakona o lokalnih volitvah ne bi vplivalo na izvedbo letošnjih

Novice Opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah