Rebalans proračuna bodo podprle SD, LDS in Zares

V poslanski skupini največje koalicijske stranke so se po besedah njihovega vodje Dušana Kumra po "plodni" razpravi o predlogu rebalansa proračuna in interventnih ukrepov odločili, da bodo oba dokumenta podprli. Konkretne predloge so imeli zlasti pri interventnem zakonu, je dejal Kumer, zakon pa bodo posamezna ministrstva do potrjevanja v DZ lahko še popravila.

"Če hočemo doseči cilje, je to realnost" Po besedah vodje poslanskega kluba LDS Boruta Sajovica je rebalans nujen, zato ga bodo poslanci te stranke podprli. Kot je pojasnil Sajovic, bi si želeli več sredstev za investicije, toda "če hočemo doseči javnofinančne cilje, je to naša realnost".

Med drugim so zadovoljni, ker se kvota sredstev za socialne transferje ohranja ali rahlo povečuje. So pa po Sajovčevih besedah zaznali nevarnost, da imamo povpraševanje po delovnih mestih, "ljudi, ki bi bi bili pripravljeni delati za razmeroma nizke plače, pa ni". Tako bo, pravi, dolgoročno treba razmišljati, da bo razkorak med socialnimi prejemki in minimalno plačo večji.

LDS tudi za uvedno interventnih ukrepov LDS se zdi pomembno, da so sredstva za začete investicije zagotovljena in da se je zadostna količina sredstev namenila za črpanje EU sredstev. LDS bo podprla tudi predlog interventnih ukrepov, ki med drugim predvidevajo prepoved zaposlovanja v javnem sektorju.

V Zaresu so sklenili, da predloga interventnih ukrepov ne bodo podprli. Če bo predlog vezan na rebalans proračuna, bo tako po besedah vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija "malo nerodno", saj sicer nameravajo rebalans podpreti.

Podporo rebalansu in interventnim ukrepom so že odrekli v SDS, njihovo stališče pa ostaja nespremenjeno. Sodeč po izjavah na današnjih sejah parlamentarnih teles, ki so obravnavale predlog rebalansa, slednji ostaja tudi brez podpore SLS in SNS.

Po oceni Bogdana Baroviča (SNS) zmanjšanje sredstev za občine, kot predvideva rebalans, pomeni hud udarec lokalnim skupnostim. Zato je napovedal, da njegova stranka rebalansa ne bo podprla.

Zanoškar: Rebalans zmanjšuje sredstva za investicije O podporo rebalansu se še ni konkretno izrekla poslanska skupina DeSUS, čeprav je predsednik stranke Karl Erjavec že večkrat napovedal, da DeSUS rebalansa ne bo podprl, saj tudi proračuna ni. Je pa Matjaž Zanoškar (DeSUS) opozoril, da rebalans zmanjšuje sredstva za investicije.

Prihodki proračuna naj bi znašali 7,96 milijarde evrov Predlog rebalansa proračuna za leto 2011 predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 365 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,96 milijarde evrov oz. okoli 365 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Načrtovani proračunski primanjkljaj ostaja nespremenjen.

Za potrditev potrebna navadna večina Poslanci bodo o predlogu rebalansa in interventnih ukrepov odločali na izredni seji, ki bo predvidoma 15. in 16. septembra. Za potrditev obeh dokumentov je potrebna navadna večina poslanskih glasov.

Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je sicer danes kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna 2011, a je sejo po treh urah prekinil. Rebalans zmanjšuje sredstva, namenjena porabi občin, a so predstavniki vlade članom odbora zagotovili, da kljub temu občin ne bo bistveno prizadel. Generalna direktorica direktorata za proračun pri ministrstvu za finance Alenka Bratušek je uvodoma povedala, da je bil državni proračun za leto 2011 pripravljen na podlagi takratnih makroekonomskih izhodišč. Nove napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj pa so nekoliko manj optimistične, kar pomeni manj dohodkov v proračunu.

Za občine 28,8 milijona evrov manj denarja Za Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je po besedah državnega sekretarja omenjene službe Bojana Suvorova z rebalansom predvidenih za 49,9 milijona evrov manj sredstev, od tega 28,8 milijona evrov manj za porabo občin. Glavnina znižanja gre na račun sredstev EU in sredstev, ki izhajajo iz zakona o financiranju občin, je dejal.