Sreda,
18. 5. 2011,
16.36

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 18. 5. 2011, 16.36

8 let, 5 mesecev

Prvi mož Gazproma Pahorju predstavil stanje Južnega toka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Predsednik vlade Borut Pahor se je skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predsednikom upravnega odbora Gazproma Aleksejem Millerjem.

Priprave na gradnjo plinovoda Južni tok po Millerjevih besedah potekajo dobro, projekt bo končan v roku, do decembra 2015. Študija o celotni trasi bo predstavljena avgusta Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo študija o celotni trasi plinovoda Južni tok po Millerjevih navedbah predstavljena avgusta, nato bo sledila registracija skupnega podjetja, ki bo izvajalo celoten projekt. Slovenija bo aktivno sodelovala pri podpori Premier Pahor je ob tem izpostavil pomen Južnega toka za Slovenijo in ponovil slovensko stališče, da podpira razpršitev virov in poti za dobavo plina na območje EU. Slovenija bo aktivno sodelovala pri podpori in pripravi projekta Južni tok ter konstruktivno delovala v okviru EU.

Miller je napovedal tudi predstavitveno konferenco, ki bo 25. maja v Bruslju, na njej pa bo Gazprom predstavil več podrobnosti, medtem ko bo o projektu mogoče celovito govoriti šele na konferenci, ki je predvidena za september v Amsterdamu.

Sodelovanje tudi z drugimi slovenskimi podjetji Ob koncu srečanja je prvi mož Gazproma še dejal, da bo podpisan tudi memorandum o sodelovanju med slovenskim podjetjem Comita in Gazpromom o postavitvi optičnih kablov vzdolž celotne dolžine plinovoda Južni tok in napovedal, da bo projekt omogočil sodelovanje tudi drugim slovenskim podjetjem.

Pri projektu sodeluje več evropskih držav Slovenija je k Južnemu toku pristopila novembra 2009, med Pahorjevim obiskom v Moskvi. Gazprom je sporazume o sodelovanju pri projektu podpisal še z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Hrvaško, Avstrijo, Makedonijo in Turčijo. Po plinovodu, ki bo ruski plin v Evropo prinesel mimo Ukrajine, naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Potek in dokončno traso Južnega toka bo pokazala celotna Gazpromova študija, v katero bodo vključene študije izvedljivosti o projektu čez posamezne države, ki so pristopile k plinovodu.

Slovenija lahko predstavlja eno od tranzitnih držav Slovenska študija, ki jo je za Gazprom pripravil Geoplin plinovodi, je sicer pokazala, da je umestitev plinovoda čez Slovenijo mogoča in da Slovenija lahko predstavlja eno od tranzitnih držav. V študiji so tudi predvideli različne možne trase in zmogljivosti plinovoda.

Marca sta Miller in predsednik uprave družbe Geoplin plinovodi Marjan Eberlinc na Brdu pri Kranju podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija.