"Prodaji bank odločen ne"

Prodaji državnih gospodarskih velikanov bi morali izreči odločen ne, finančni sektor pa naj ostane hrbtenica slovenskega gospodarstva in družbe.

"Banke je treba privatizirati postopno" Banke je treba privatizirati postopno, v skladu s krepitvijo domače finančne baze, bodisi s strani fizičnih ali pravnih oseb, v publikaciji Ekonomskega inštituta pravne fakultete opozarja ekonomist Franjo Štiblar. Kot dodaja, naj ključne poslovne subjekte v bankah sprejemajo stalni prebivalci Slovenije, da bodo njihove odločitve v korist ljudem, ki na tem ozemlju živijo in imajo skrb za kakovostno okolje, v katerem prebivajo.

"Prodaja - nesposobnost za samostojno gospodarsko odločanje" Prodaja in predaja upravljanja tujcem je po njegovi oceni najbolj očitno priznanje nesposobnosti za samostojno gospodarsko odločanje.

Prodaja vodilnih bank tujim lastnikom je slabša možnost od domačega javnega lastništva, meni Štiblar. Optimalno se mu zdi razpršeno domače lastništvo z vsaj kontrolnim deležem države, kot eno od možnosti pa ponuja t.i. krizno lastništvo največjih finančnih institucij pri nas - konkretno izmenjavo deležev med NLB in Zavarovalnico Triglav.

"Vlada v letu 2010 daje vse bolj izrazite signale o prodaji" Avtor opaža, da vlada v letu 2010 daje vse bolj izrazite signale, češ da želi ključne gospodarske enote v državni lasti, predvsem banke, prodati tujcem. Opozarjanje vnaprej je dobrodošlo, se strinja, a opozarja, da po izvršeni prodaji poti nazaj ne bo več. Ekonomska suverenost (z njo pa tudi kulturna in politična) bosta za vedno izgubljeni in postali bomo periferija razvite Evrope in sveta.

Predlog prodaje državnih blue chipov tujcem je domislica naših poznanih neoliberalcev, ki so jim zunanje posledice takšne politike nepoznane, nerazumljive ali pa jih ne priznavajo, ugotavlja Štiblar. Od prodaje tujcem si obetajo, da nekaj kapne tudi v njihov žep, dodaja.

Prodaja ne more biti uporabljena za krpanje tekoče proračunske luknje. Če bi enkrat prodali domače premoženje v državni lasti tujcem, da bi se rešili iz kriznega položaja, kaj nam bo ostalo za ukrepanje, ko bo prišla naslednja kriza, sredstev v obliki premoženja za prodajo pa ne bo več, se sprašuje.

"Nihče v času krize ne prodaja bank tujcem" Ob tem dodaja, da nobena članica EU, niti gospodarsko najbolj kritične, v času krize ne prodaja bank tujcem. Slovenska pa naj bi jih, čeprav gospodarski položaj pri nas še zdaleč ni tako kritičen, kot želijo prikazati nekateri doma in v tujini.

Publikacija Gospodarska gibanja analizira tudi trenutni položaj ter ugotavlja, da gospodarska aktivnost ostaja odvisna od izvoznega povpraševanja in kreditiranja. Dinamika blagovne menjave je bila tudi septembra nadpovprečna, saj sta uvoz in izvoz presegala primerljiva lani za sedmino, v devetih mesecih skupaj pa za osmino. Pri tem je bil primanjkljaj znatno manjši kot lani.

Dinamika kreditnega napajanja gospodarstva slabi Obseg industrijske proizvodnje se je septembra nekoliko znižal, kritični dejavnosti pa ostajata gradbeništvo in domači turizem. Stopnja inflacije se je novembra povečala, a rast cen v Sloveniji celo zaostaja za rastjo v območju evra. Bruto plače so se septembra znižale v večini panog, davčni prilivi v proračun pa se ob velikih nihanjih krepijo.

Dinamika kreditnega napajanja gospodarstva slabi: velike domače in tuje banke krčijo odobravanje novih kreditov nefinančnim družbam, povečujejo ga le majhne domače banke. Pešanje rasti kreditov spremlja tudi zmanjševanje depozitov.