"Predlogi sindikatov v slogu 'vsakega malo' Slovenije ne bodo rešili"

Medtem ko bo vlada ukrepe za izhod iz krize predstavila 25. septembra, so svoja pogleda na to, kako ozdraviti bolno državo, že predstavili delodajalci in predstavniki delavcev. Prvi pred nekaj tedni, drugi v ponedeljek. Iz strogega varčevanja v trajnostni razvoj Formula za rešitev države iz primeža krize, kot jo predlagajo sindikati, je zapisana v dokumentu Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize, sestavlja pa jo šest širših področij, na katerih bi država po mnenju predstavnikov delavcev morala ukrepati. Vodilo predlogov sindikatov je prehod od varčevanja k trajnostnemu razvoju "z uravnoteženo ekonomsko, socialno in okoljsko komponento". Med drugim predlagajo uvedbo davčnih blagajn, okrepljen davčni nadzor, uvedbo skupnih javnih naročil za ves sektor države, davek na finančne transakcije in višjo stopnjo davka na dohodek pravnih oseb z možnostjo uveljavitve znižane stopnje v primeru povečanega zaposlovanja za nedoločen čas. Za lažje črpanje evropskih sredstev in krepitev notranje porabe Prizadevati bi si morali za lažje črpanje evropskih sredstev, zmanjšanje števila občin in oblikovanje pokrajin, vzpostavitev gozdno-lesne verige s centri za predelavo lesa, racionalizirati bi bilo treba postopke pridobivanja raznih soglasij, vlado pozivajo sindikati. Rešitev za krepitev notranje porabe je v ustavitvi nižanja plač, pokojnin in socialnih transferjev. Vodilo zdravstvene reforme naj bo dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, dopolnilno in obvezno zavarovanje pa bi sindikati združili. Nekateri ukrepi so smiselni Z nekaterimi predlogi sindikatov se strinjamo, pravijo na gospodarski zbornici, a kot celota so podpora stari, dokazano napačni ekonomski politiki, dodajajo. Da so nekateri predlogi sindikatov, na primer davčne blagajne, predlogi za bančno sanacijo, za povečanje števila inšpektorjev, zmanjšanje števila občin in oblikovanje pokrajin ter odpravljanje nekoristnih administrativnih ovir, smiselni, priznava tudi ekonomist Sašo Polanec. Sloveniji predlagani ukrepi ne morejo pomagati A predavatelj na ekonomski fakulteti po drugi strani ugotavlja, da "ti predlogi Slovenije vsekakor ne bodo rešili. Gre za nabor, ki ni najbolj povezan in navaja ukrepe, ki so pripravljeni v slogu 'vsakega malo'". Polancu se zdi zelo problematično uvajanje skupnih javnih naročil: "Ker so nekatera naročila zelo specifična in zahtevajo veliko znanja. Že zdaj so javna naročila nesmiselno urejena, ker se tekmuje zgolj s ceno, ne pa tudi s kakovostjo dobrin."

Dvig plač v tem trenutku nerealen Tudi s povečanjem kupne moči ne bi šlo tako zlahka.

"Dvig plač, ki jih ne moremo plačati, bi povečal javni dolg ali pa uničil podjetje. Ta hip je to nerealno pričakovati. Najprej naj sindikati zagovarjajo dvig produktivnosti, ki bo tak dvig plač omogočil. Na primer odpuščanje nepotrebnih delavcev v javnem sektorju bi omogočilo dvig plač. Podobno velja za pokojnine in socialne transferje."

Polanec dvomi tudi o utemeljenosti davčnih predlogov: "Davek na finančne storitve je že uveden. Pri transakcijah pa je takšen davek vprašljiv, saj gre za bruto obdavčitev celotnih vrednosti transakcij, ki ni smiselna. To ni davek, ki bi bil podoben DDV."

Naši vzorniki že imajo davčne blagajne Poznavalec finančnih trgov Tadej Kotnik je spomnil, da je imela uvedbo davčnih blagajn v programu že prejšnja vlada, a tega iz neznanih razlogov ni uresničila.

"Nasprotniki tega ukrepa so radi omenjali, kdo vse davčnih blagajn nima, pozabili pa so povedati, da jih Nemčija, ki nam je tako pogosto za vzor, ima."

Na Hrvaškem država z blagajnami dobro "pleni" Da je predlog smiseln, po Kotnikovih besedah poleg Nemčije dokazuje tudi primer Hrvaške, kjer se je, kot pravi, "izrazito izboljšal izplen".

S tem ukrepom bi se breme povečalo samo za tiste, ki ne plačujejo davkov, drugih pa davčne blagajne, razen enkratnega stroška nakupa, ne bi smele prizadeti, dodaja.

Naj sindikati povedo, kje so slabosti pri črpanju evropskih sredstev O drugih predlogih sindikatov pravi Kotnik takole: "Pospešitev črpanja evropskih sredstev je na splošno v redu zamisel, a je izvedljiva le tako, da opredelimo slabosti pri dozdajšnjem črpanju in potem predlagamo, kako jih odpraviti. Pričakoval bi konkretno navodilo, katero črpanje iz skladov bi lahko izboljšali."

Denarja le toliko, kolikor ga pobereš in ti ga posodijo V zvezi z zamislijo, naj vlada ustavi varčevanje, država pa več vloži, Kotnik opozarja, da je za to pač potreben denar.

"Od države, ki denarja ne tiska sama, je naivno pričakovati, da bo prenehala varčevati. Tega Slovenija ne more storiti. Evrov imamo toliko, kolikor jih poberemo z davki in kolikor si jih lahko izposodimo. Če ti denarja nihče ni pripravljen posoditi, to ne gre. V tem primeru bo pač treba varčevati. Sindikati zato govorijo o zadevah, ki jih očitno ne razumejo ali pa nočejo razumeti."