Takšna je kruta prihodnost, ki čaka državno avtocestno družbo, ki je lani pobrala manj cestnin, a ji je vseeno uspelo poravnavati letno posojilno obveznost v višini dobrih 188 milijonov.
Za avtocestno družbo, ta je v glavnem le še državni upravljavec – vzdrževalec in cestninar –, ki mu država oziroma vlada narekuje višino cestnine (tudi cene vinjet, ki za letos očitno ostajajo enake), prihajajo težka leta. Dars, katerega rumena vinjeta za preteklo leto danes opolnoči dokončno ugaša, letos pa jo je nasledila modra (decembra lani so jih prodali skoraj sto dvajset tisoč), je lani s cestninami iztržil okoli 295 milijonov evrov (leto prej dobrih 298 milijonov), vendar ti podatki še niso dokončni, opozarjajo na Darsu.
Lani manj od cestnin tovornjakov kot v predhodnih letih
Z vinjetami je avtocestna družba lani iztržila 138,5 milijonov evrov (leta 2011 skoraj 137 milijonov, leto prej pa nekaj manj kot 131 milijonov evrov), preostalih cestninskih prihodkov pa je bilo še 157 milijonov (leta 2011 dobrih 161 milijonov, leto prej dobrih 159 milijonov). Takšna je pač realnost cestninskih prilivov Darsove blagajne, ki jo čakajo vse višji obroki za poplačilo več kot 4-milijardnega avtocestnega dolga.
Dars mora letos poplačati 228 milijonov, prihodnje leto kar 446 milijonov evrov dolga
Dars je moral lani poravnati dobrih 188 milijonov evrov težak obrok odplačila, že letos pa bo obrok višji za skoraj 40 milijonov in je težak 228,2 milijona evrov. Zelo težko, če ne celo kritično leto za Dars bo leto 2014, ko bo moral poravnati kar 446,3 milijona evrov dolga. Kje bo Dars dobil denar za ta znesek, ostaja uganka. Bo vlada našla novega tujega zasebnega upravljavca slovenskega avtocestnega omrežja, ki bi s koncesijo lahko zgradil manjkajoče prometnice, tudi razvojne osi? O tej rešitvi, ki so jo nekateri tudi visoki vladni predstavniki še pred pol leta radi "prodajali", v zadnjih mesecih ni več veliko slišati.
Pogajanja o refinanciranju dolga rešilna bilka Darsa?
Denarja za poplačilo dolga bo preprosto premalo. Cestnina kot vir za poplačilo očitno ne bo več zadoščala, na kar so mnogi opozarjali že pred leti, pa jim pristojni očitno niso hoteli ali želeli prisluhniti. Zdaj jim bo vseeno treba, žal šele zdaj. Pristojni z Darsa so že začeli pogajanja z bankami upnicami o refinanciranju dolga. Kako uspešni bodo, bodo pokazali prihodnji meseci. Gotovo pa bo treba z bankirji upniki najti rešitev vsaj za glavnico dolga, ki jo je skupaj za 2,8 milijarde evrov (leta 2014 pa zapade v plačilo za kar 364 milijonov glavnice).
Največji upnik Darsa EIB, med največjimi upniki pa tudi državni NLB
Največji del avtocestnega dolga pa odpade na Evropsko investicijsko banko (EIB), ki naj bi ji Dars dolgoval okoli 900 milijonov, precej sto milijonov pa državna avtocestna družba dolguje tudi državnemu NLB-ju, pa tudi konzorciju slovenskih bank, med tujimi bančnimi upnicami pa sta največji skupina Kreditanstalt für Wiederaufbau iz Frankfurta in irska Depfa Bank iz skupine Hypo Real Estate Holding AG.
4
