Pravna država je neločljivo povezana z demokracijo in nujna za konkurenčno gospodarstvo, so se strinjali pravniki in gospodarstveniki, ki so spregovorili na javnem posvetu na GZS.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Hribar Milič je poudaril, da ne potrebujemo dodatnih zakonov temveč bolj transparentno oblast. Milič je na posvetu z naslovom Vpliv prava na konkurenčnost gospodarstva dejal, da se med vzroki za nekonkurenčnost pogosto navajata pomanjkanje morale in nezadostna pravna ureditev. Če pravna država z mehanizmi, ki jih ima na voljo, ne bo bolj učinkovita, potem tudi poslovni subjekti ne morejo poslovati tako konkurenčno in v skladu s pravom, kot bi lahko, je menil predsednik GZS.
Milič meni, da sprememb ne bo, dokler bomo imeli takšen sistem
"Dokler ne bomo imeli sistema, ki bo od vrha navzdol zagotavljal spoštovanje prava, do tedaj ne moremo pričakovati sprememb," je opozoril. "Če z najvišjega vrha dobivamo signale, da spoštovanje pogodbenega prava ni racionalno, potem moramo pritrditi oceni, da niso zagotovljeni osnovni pogoji za to, da v Sloveniji zagotovimo pravno državo in konkurenčno gospodarstvo," je zaključil Hribar Milič.
Klemenčič: Korupcija ni vzrok, temveč je posledica
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič se je uvodoma vprašal ali se je sploh treba pogovarjati o tem, da nekateri mehanizmi v državi ne delujejo. "Korupcija ni vzrok, temveč je posledica," je dejal. Po njegovem mnenju je treba vedeti, da pravna država ni tisto, kar piše v uradnem listu, temveč funkcionira samo toliko, kolikor so v družbi sprejete vrednote. Dejal je, da se gospodarstveniki pogosto pritožujejo zaradi neustreznosti zakonov, vendar pogosto ne predlagajo nobenih sistemskih rešitev, opozoril pa je tudi na pomen doslednega uveljavljanja postopkov.
Cerar: Pravna država išče ravnovesje
V času gospodarske krize je po mnenju pravnika Mira Cerarja najpomembneje ugotoviti, kateri pravni mehanizmi vplivajo na konkurenčno gospodarstvo. "Pravna država išče ravnovesje. Na en strani mora zagotavljati čimbolj pravično družbo, svobodo posameznikom ter tudi red," je poudaril Cerar. Dejal je, da je pravna država, kljub temu da se z njo pogosto manipulira v politični retoriki, vrednota.
Jurekičeva: Zakoni se prehitro spreminjajo
O vplivu prava na gospodarstvo je spregovoril tudi generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan, ki je pojasnil, da do vprašanj o ustavnosti zakonov po njegovem mnenju prihaja predvsem zaradi prehitrega spreminjanja zakonodaje. Tudi vodja splošne službe v Kovinotehni Marija Jurekič se je strinjala, da se zakoni prehitro spreminjajo, pri tem pa izpostavila zakon o javnih naročilih.
Trg gradbeništva se je po njenih besedah v zadnjih dveh letih "nekontrolirano zrušil", poleg tega pa glavni izvajalci izbirajo vse več podizvajalcev ter "izumljajo vedno nove načine plačil". Opozorila je, da se javni naročniki pogosto izogibajo problematiki javnih naročil, takšna poslovna praksa pa se je prenesla tudi na del "neetičnih zasebnih naročnikov". Po njenih besedah bi morala biti vsa zakonska regulativa jasna in transparentna s čim manj zakonskimi akti, da bi uradniki vedeli, kako naj jo uporabljajo.
Korže: Ekonomska in pravna znanja se pri nas premalo povezuje
Profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Branko Korže je poudaril, da je pravna kultura zasnovana predvsem na morali. Ekonomska in pravna znanja se sicer pri nas premalo povezuje, zato tudi v sodstvu pogosto nimajo zadostnega gospodarskega znanja, je dejal. Država bi sicer po njegovem mnenju morala skrbeti za konkurenčno politiko.