Potovalne dileme: kako do Budimpešte?

Budimpešta, madžarska prestolnica na obeh bregovih Donave, ki jo tvorita gričevnati Budim (v madžarščini Buda) na desnem in večinoma nižinska Pešta (v madžarščini Pest) na levem bregu, se ponaša s številnimi znamenitostmi, ki spominjajo na slavne dneve njene davne preteklosti.

Tudi mostovi, ki prek Donave povezujejo nekoč samostojni mesti, so že sami zase vredni ogleda, dandanes pa Budimpešta postaja vedno pogostejši cilj tudi za poslovneže, saj imajo nekatere multinacionalke prav tam svoje regionalne urade, iz katerih pokrivajo tudi Slovenijo – pravzaprav se njihovo število počasi, a vztrajno veča.

Po prekmurski hitri cesti mimo tromeje in Blatnega jezera

Med Ljubljano in Budimpešto je na praktično celotni poti avtocesta. Pot pelje mimo Maribora po avtocesti A1, severno od Maribora pa se odcepi avtocesta A5 (ki ima, resnici na ljubo, marsikje v Prekmurju bolj značilnosti hitre ceste), po kateri se pride do nekdanjega mejnega prehoda Pince. Tam se z madžarske strani nadaljuje avtocesta M70, ki se po dobrih 20 kilometrih pri madžarsko-hrvaškem mejnem prehodu Letenye/Goričan priključi na avtocesto M7, ta pa mimo Blatnega jezera pelje proti madžarskemu glavnemu mestu.

Slovenska in madžarska prestolnica sta po tej cestni povezavi oddaljeni približno 470 kilometrov, kar je brez postankov in morebitnih zastojev mogoče udobno prevoziti v petih urah.

Na Madžarskem virtualna vinjeta

Poleg slovenske vinjete je treba poskrbeti še za plačilo cestnine na Madžarskem. Čeprav pri naših severovzhodnih sosedih veliko mestnih obvoznic in celo nekateri avtocestni odseki, med njimi tudi že omenjena nedokončana cesta M70, niso del cestninskega režima, bi se brez madžarske vinjete, torej po krajevnih cestah, pot do Budimpešte ali iz nje bistveno podaljšala.

Toda na Madžarskem nimajo nalepk, temveč je vinjeta virtualna: ob nakupu se na prodajnem mestu v sistem vpiše registrska številka vozila, nadzor pa izvajajo s tablicami, prek katerih preverijo, ali je voznik res poravnal cestnino za svoje vozilo – torej ne z daljnogledi, kot pri nas, na Češkem, Slovaškem ali celo v Švici, temveč precej bolj sodobno.

Potrdilo je treba hraniti še leto dni po poteku veljavnosti

Na Madžarskem virtualne vinjete prodajajo (tudi) na avtomatih, ki so nameščeni na številnih črpalkah predvsem ob meji, a ker mora biti cestnina poravnana že ob vstopu na avtocesto (ob nadzoru ne pomaga razlaga o takojšnjem nakupu na prvem počivališču), je to obveznost verjetno najlažje opraviti na eni od črpalk na prekmurski avtocesti.

Kupite jo lahko tudi prek spletne strani, a je v tem primeru malo dražja, saj vam za elektronsko storitev zaračunajo dodatnih 200 forintov (okoli 75 evrskih centov) – ne najbolj logično, ker so stroški elektronskega poslovanja nižji kot pri drugih možnostih nakupa, a tako je.

Na Madžarskem letna vinjeta stane enako kot približno 14 desetdnevnih

Na tej isti spletni strani je mogoče tudi preveriti cene, ki se za osebna vozila gibljejo od približno 12 evrov za deset dni (priljubljene ugodne štiridnevne vinjete ni več) do okrog 162 evrov za letno vinjeto. Kazni za vožnjo brez virtualne vinjete se začnejo pri približno 15 tisoč forintih, kar je okrog 55 evrov.

Dokazilo o nakupu je treba hraniti še eno leto po preteku veljavnosti izbrane vinjete, saj je prav eno leto zastaralna doba za pregon kršiteljev. Na voljo so desetdnevne, mesečne (od dneva nakupa) ali letne (za koledarsko leto in januar naslednjega leta).

Z vlakom prek Zagreba ali še ceneje prek Hodoša

Ljubljana in Budimpešta sta vsakodnevno povezani z neposrednim vlakom prek nekdanjega mejnega prehoda Hodoš. Vlak iz Ljubljane odpelje ob 10.25, v Budimpešto pride osem ur pozneje, v obratno smer pa odpelje ob 13.35 in je v Ljubljani ob 21.25. Najcenejša enosmerna vozovnica, ki pa je na voljo le v omejenih količinah, stane 19 evrov, najcenejša povratna pa dvakrat toliko.

Kdor želi prej priti v Budimpešto ali se od tam nekoliko pozneje odpraviti proti Ljubljani, lahko izbere povezavo prek Zagreba. Odhod iz Ljubljane je ob 6.20, prihod v Budimpešto ob 16.29, v obratno smer vlak odpelje ob 14.45, v Ljubljano pa prispe ob 23.38. V tem primeru je cena enosmerne vozovnice 39 evrov, povratne pa samo deset evrov več – enako kot prek Hodoša, če zmanjka najcenejših vozovnic.

Še to: Budimpešta ima več železniških postaj, zato bodite pozorni, ali je vaša postaja južna (Deli) vzhodna (Keleti), ki je pravzaprav rahlo severovzhodno od redišča mesta, ali zahodna (Nyugati).

Avtobusne povezave niso vsakodnevne

Ljubljano in Budimpešto povezujejo tudi avtobusi madžarskega prevoznika, a le nekaj dni v tednu. Odhod iz Ljubljane je v zgodnjih popoldanskih urah, avtobus pa prek Zagreba pride v Budimpešto približno osem ur pozneje, iz Budimpešte, natančneje s postaje Nepliget, je odhod ob šesti uri zjutraj, prihod v Ljubljano pa ob 13.30. Cena enosmerne vozovnice je 20 evrov.

Na spletnih straneh ljubljanske avtobusne postaje je tudi povezava romunskega prevoznika, ki dvakrat tedensko iz Budimpešte proti Ljubljani po voznem redu odpelje ob 23.00, iz Ljubljane v Budimpešto pa ob 21.30. Prednost te povezave je v tem, da z vožnjo prihranite nočitev, a slabosti sta vsaj dve: gre za progo med Bukarešto in Bordeauxem, ki na tako dolgi poti bistveno težje ohrani točnost, pa tudi cena je veliko višja – kar 50 evrov v eno smer.