Petek, 16. 11. 2018, 8.35
5 let, 11 mesecev
Omejitev ni več. Delnice NLB lahko kupujejo vsi vlagatelji.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Država se je za privatizacijo NLB odločila po postopku prve javne prodaje delnic (IPO), katerega namen je bil, da banka dobi razpršeno lastništvo, država pa v njej na koncu obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, pri čemer noben investitor tega deleža ne sme preseči.
Če je ob privatizaciji dela NLB veljala omejitev, da delnic ne smejo kupiti družbe, ki so v najmanj petinski lasti države, z uvrstitvijo delnic NLB na borzo teh omejitev ni več. "Omejitev ni več, slovenska podjetja pa se bodo avtonomno odločala, ali je naložba v delnice NLB smiselna ali ne," je povedala predsednica uprave SDH Lidija Glavina.
Glavina je na sredinem odboru DZ za finance, ki je razpravljal o privatizaciji NLB in Abanke in na njem zavrnil predloge Levice, da bi se postopka ustavila, dejala, da delnice NLB sedaj lahko kupujejo vsa slovenska podjetja in pokojninski skladi.
"Kdor bi kupil več, bi izgubil glasovalne pravice"
Pred uvrstitvijo na borzo in v samem privatizacijskem postopku je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev v mnenju enemu od upravljavcev pokojninskih skladov zapisala, da delnic NLB ne smejo kupovati družbe, ki so v najmanj petinski lasti države.
Država se je za privatizacijo NLB odločila po postopku prve javne prodaje delnic (IPO), katerega namen je bil, da banka dobi razpršeno lastništvo, država pa v njej na koncu obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, pri čemer noben investitor tega deleža ne sme preseči. "To piše v statutu NLB in kdor bi kupil več, bi izgubil glasovalne pravice," je pojasnila Glavina.
A garancije za to, da se investitorji ne bi povezali in želeli preglasovati države, ni, je priznala. "Je pa zadeva malo verjetna," je dodala in pojasnila, da je v svetu veliko primerov razpršenega lastništva. Prepričana pa je, da so "vlagatelji investirali v zgodbo NLB, ker ji verjamejo in verjamejo, da jim bo strategija NLB prinesla donos. Nimajo vsi interesa, da bi postavljali upravo".
Kakšna točno je lastniška struktura, Slovenski državni holding (SDH) in NLB ne smeta razkriti. Je pa Glavina povedala, da je lastništvo zelo razpršeno, njegov "skupek pa je garancija, da bo za to banko dobro poskrbljeno".
V NLB več kot sto različnih investitorjev
NLB ima po njenih besedah več kot sto različnih investitorjev, 60 odstotkov jih je dolgoročnih vlagateljev, 30 odstotkov kratkoročnih, nekaj je institucionalnih, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj s 6,25-odstotnim deležem. Malih vlagateljev je približno dva odstotka.
Glavina je dejala, da je v nadzornem svetu NLB prosto še eno mesto. Ali bodo nadzorniki po spremembi lastniške strukture banke odstopili, se bodo "odločili sami". "S strani vlagateljev ni bilo nobene takšne zahteve," je zagotovila.
Po geografskem poreklu jih je približno 40 odstotkov iz Velike Britanije, 27 odstotkov iz ZDA, približno 16 odstotkov iz Slovenije in regije. "V seznamu, ki ga ne smemo razkriti, je cela vrsta najbolj uglednih svetovnih vlagateljev," je zagotovila.
Kako so postavili cenovni razpon?
Čeprav je bilo zanimanje za NLB na trgu precejšnje, je bilo treba v zameno za to, da nihče ne sme preseči nadzornega deleža države, plačati neko ceno oziroma diskont, je pojasnila. Cenovni razpon so skupaj s svetovalci postavili po pogovorih z več kot 300 investitorji po svetu.
"Če bi ceno dvignili za pol evra, transakcija ne bi uspela," je dejala. Po njenih besedah je zato kljub kritikam nizkega iztržka transakcija uspeh, saj je bila "edina ali zelo redka transakcija, ki se je uspešno zaključila v zadnjega pol leta".
