Obveznega članstva v obrtni zbornici ni več

Dopolnila SD k noveli obrtnega zakona, s katerimi bi ohranili obvezno članstvo v obrtno-podjetniški zbornici, tako niso bila sprejeta.

Pri tem vprašanju torej "stara" koalicija še deluje. Podporo zakonu in nasprotovanje amandmajem Socialnih demokratov, ki jih podpira tudi sedanje vodstvo zbornice, so v drugi obravnavi napovedali poslanci SDS, DL, SLS in NSi, ki imajo skupaj 43 glasov, medtem ko so imeli v petčlanski poslanski skupini DeSUS različna mnenja, a glasov je bilo dovolj, saj je v tretji obravnavi za glasovalo 48 poslancev, proti pa 24.

Referendum je zakon Gospodarski minister v odstopu Radovan Žerjav je pred glasovanjem v razpravi poudaril, da so se k ukinitvi obveznega članstva v zbornici zavezale dozdajšnje koalicijske stranke, razen v primeru, če bi se obrtniki na referendumu odločili drugače. A na referendumu se je skoraj 70 odstotkov volilnih udeležencev odločilo za prostovoljno obliko članstva, kar je "eden od vodilnih razlogov za pristop k spremembam obrtnega zakona", je dejal Žerjav.

Zaradi zakona bo izpuhtela pogajalska moč Matjaž Han (SD) je spomnil, da v stranki zagovarjajo obvezno članstvo tudi zato, ker se je ukinitev obveznega članstva v gospodarski zbornici izkazala za slabo rešitev, poleg tega še vedno niso rešena vsa vprašanje delitve premoženja. "Ko obrtna zbornica ne bo več tako organizirana, kot je danes, ko tudi ne bo imela finančnih resursov, da bi bila lahko tako organizirana, tudi ne bo imela več takšnih pogajalskih moči in takrat bomo vprašali vse te obrtnike, zakaj jih nihče ne zastopa."

Zakon ne sme ignorirati obrtniške volje Rado Likar (SDS) je dejal, da so dopolnila SD "v popolnem nasprotju z rešitvami oziroma ciliji, ki jih je zasledoval predlog obrtnega zakona", zato jih ne bo podprl. Bistveno pa je, da so tudi v nasprotju z referendumsko odločitvijo večine obrtnikov in malih podjetnikov. "Prav nobenega vzroka ne vidim, da bi politika, poslanci državnega zbora in tudi vodstvo obrtno-podjetniške zbornice ignorirali to referendumsko voljo obrtnikov."

Nov zakon zaradi signalov s terena Gašpar Gašpar Mišič (PS) je menil, da bi bilo zaradi menjave vodstva zbornice in "različnih signalov s terena" najbolj smiselno, če bi ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z zbornico in preostalimi zainteresiranimi pripravilo nov zakon, "ki bo resnično po meri vseh obrtnic in obrtnikov".

V zakonu ni prostora za filozofijo Katarina Hočevar (DL) je dejala, da v Državljanski listi podpirajo odpravo obveznega članstva v vseh zbornicah. S sprejetjem amandmajev, ki jih predlagajo Socialni demokrati, pa bi namen zakona izničili. "Tako mislim, da tu sploh ni veliko prostora za filozofijo – obrtniki so svoje povedali in pošteno je, da njihovo referendumsko voljo upoštevamo tudi mi, predstavniki ljudstva."

Marija Plevčak (DeSUS) se ne more strinjati, da območne zbornice ne bi dobivale nikakršnih sredstev, da bi se morale same vzdrževati, saj "moramo vedeti, da so bile tudi nepremičnine, ki jih zbornice imajo, zgrajene s sredstvi obrtnikov". Plevčakova je napovedala, da se bo pri glasovanju o zakonu vzdržala ali pa bo glasovala proti. Njen strankarski kolega Ivan Hršak je napovedal, da bo zakon podprl, iz besed vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše pa ni bilo mogoče jasno razbrati, kako bo glasoval.

Kdo ne menja stališč vsak dan? Jožef Horvat (NSi) je dejal, da so v svojem političnem programu zapisali, da si bodo prizadevali za prostovoljno članstvo tudi v obrtno-podjetniški in kmetijsko-gozdarski zbornici. "Verjamem, da so kolegi Socialni demokrati vložili veliko napora, da so sestavili te amandmaje, najbrž pa bodo tudi razumeli, da jih poslanska skupina NSi ne more podpreti. Mi seveda vsak dan ne moremo spreminjati in ne spreminjamo svojih stališč."

Kdo je zakon postavil na glavo? Roman Žveglič (SLS) pa je opozoril, da dopolnila SD zakon postavljajo na glavo. "Seveda to ni zakon o tem ali onem vodstvu obrtne zbornice, ampak je zakon, ki sledi izidu na posvetovalnem referendumu."

Državi bomo za grehe v prometu plačevali na obroke Novela zakona o prekrških (zanjo je glasovalo 78 poslancev, proti eden) bo po zagotovilih vlade pomenila administrativno razbremenitev policistov, saj poenostavlja postopke. Prav tako uvaja možnost takojšnjega plačila globe, možnost plačila globe in stroškov postopka na obroke ter skrajšuje čas, po katerem se kršiteljem brišejo kazenske točke, s treh na dve leti.

"Tehnični" prekršek bo po 30 dneh "zastaral" Novela uvaja večjo možnost izrekanja opozoril pri prekrških neznatnega pomena. Določa tudi, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti. Novela tudi olajšuje čezmejno izmenjavo podatkov o prekrških z drugimi državami EU.

Državni svetniki dobili tretjino plače predsednika … Novelo zakona o funkcionarjih v državnih organih je predlagal državni svet, po njej pa bodo državni svetniki upravičeni do plačila, ki lahko mesečno znaša največ tretjino osnovne plače predsednika DS. Zakon je bil sprejet s tesno večino, 40 poslancev je bilo za, 39 pa proti. Proti zakonu so glasovali v SDS, DL, NSi in DeSUS, za pa v PS, SD in SLS.

… ker hočejo biti svobodni in neovirani Predsednik DS Mitja Bervar je v predstavitvi novele izpostavil, da predstavlja zakonsko podlago za plačilo svetnikom za njihovo delo. Ob tem je poudaril, da plačilo svetnikom zagotavlja svobodo in neovirano opravljanje funkcije.

Vlada bi celovito rešitev Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Mojca Kucler Dolinar je povedala, da vlada zakonu nasprotuje, saj zakon le deloma ureja pravice in dolžnosti članov državnega sveta pri opravljanju funkcije. Prav tako vlada že pripravlja zakon, ki bi celovito uredil to vprašanje.

Sporno snemanje sodnih obravnav DZ je opravil še splošno razpravo o noveli zakona o kazenskem postopku. Besedilo gre v drugo obravnavo s podporo 70 poslancev, deset jih je bilo proti. V razpravi je sicer več poslanskih skupin opozorilo, da bodo v drugi obravnavi potrebne spremembe nekaterih določb, predvsem tistih, ki govorijo o medijskem in sodnem snemanju sodnih obravnav ter ukinitvi klasičnega zapisnika. Po napovedih več poslancev je mogoče, da brez posegov v besedilo zakon v nadaljnjem postopku ne bo dobil podpore.

Hitro sojenje gospodarstvenikom Po besedah Mojce Kucler Dolinar novela določa posebno hitro obravnavo prestopkov, povezanih z gospodarskimi zadevami. Določa tudi, da mora oškodovanec sam kriti stroške kazenskega postopka, kadar se je ta začel na njegov predlog, če po začetku glavne obravnave svoj predlog umakne.

Nočejo več klasičnega zapisnika Novela predvideva tri različne možnosti slikovnega in zvočnega snemanja glavnih obravnav s strani sodišča in prenosa glavnih obravnav v medijih. Po predlogu se ukinja klasični zapisnik sodnih obravnav, kar naj bi skrajšalo postopke in razbremenilo sodnike.