Novi predsednik GZS je Samo Hribar Milič

Ta bo zbornico vodil v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju, v tem času pa si bo med drugim prizadeval funkcijo predsednika GZS spremeniti v poklicno. Hribarja Miliča je podprlo 48 od 95 prisotnih na skupščini. Udeležba na skupščini je bila 89-odstotna. Za mesto predsednika so se sicer potegovali še direktor družbe Sinet Stojan Binder, direktor družbe Mipo Mirko Požar in direktorica družbe Atotech Slovenija Mariana Rebernik. Milič je izvolitev pričakoval Zbornico je od septembra lani vodil Binder, ki je na tem položaju nasledil Zdenka Pavčka. Hribar Milič je izvolitev pričakoval, vendar ne v prvem krogu, saj so se za predsedniško mesto potegovali štirje kandidati. Kot je dejal po izvolitvi, je to zanj veliko priznanje, tudi njegovemu dosedanjemu delu. A hkrati izvolitev vidi kot obvezo, saj bo treba cilje, zapisane v programu, tudi realizirati, hkrati pa zagotoviti še večjo podporo članstva in vpliv v slovenskem gospodarstvu.

Novi predsednik zbornice je že napovedal predlog sprememb statuta GZS. Hribar Milič bo predlagal ustanovitev predsedstva zbornice, v katerega bi po njegovih besedah imenovali do osem najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov, "ki bodo dajali težo stališčem, usmeritvam in strategiji" GZS. Prav tako namerava Hribar Milič predlagati profesionalizacijo predsedniške funkcije, saj so po njegovem mnenju že dosedanje razmere pokazale, da je delo predsednika časovno in tudi vsebinsko zelo obsežno. S tem bi zbornica dobila aktivnega in v javnosti dobro poznanega zastopnika, je menil.

Gospodarstvo ima 13 zahtev "GZS in menedžmentu na vseh nivojih moramo zagotovili kredibilnost, ugled in s tem podporo za naše predloge, ki jih imamo dovolj, a zanje doslej nismo bili sposobni dobiti podpore," je v predstavitvi usmeritev delovanja zbornice pred glasovanjem poudaril Hribar Milič. Ključne vsebinske poudarke svojega mandata pa je Hribar Milič strnil v osredotočanje na 13 zahtev gospodarstva, med katerimi so razbremenitev davkov in davščin, finančna disciplina in likvidnost, podpora internacionalizaciji, zagon investicij in podpora zelenim tehnologijam ter pravna država, sodoben trg dela in vzdržne javne finance. Zavzel se je tudi za povečevanje družbene odgovornosti znotraj slovenskega menedžmenta.

"Naša ključna vloga je, da postanemo zrcalo. Da opozorimo naše okolje na slabosti in na priložnosti, ki jih imamo. Da pripravljamo analize, primerjave na vseh ravneh našega delovanja in organiziranja in na podlagi tega pripravljamo argumente in predloge za spremembe," je skupščino nagovoril Hribar Milič. Odgovoril je tudi na očitke drugih kandidatov o slabem poslovanju zbornice. Zbornica je imela izgubo iz tekočega poslovanja le lani, predvsem zaradi slabih gospodarskih razmer, pa še na to je odgovorila s hitrimi ukrepi. "40 odstotkov prihodkov dobimo na trgu, le 60 odstotkov pa s članarino," je poudaril Hribar Milič. "GZS ima še vedno vse premoženje in se ne bojim nikogar," je še zatrdil.

Zbornica si ne želi kulta osebnosti Hribar Milič je sicer pred časom v medijih napovedal svoj odhod iz GZS, a si je po lastnih besedah na prigovarjanje številnih članov premislil. Zakaj je to storil, ni jasno, je v razpravi o kandidaturah opozoril generalni direktor družbe Swatycomet Aleš Mikeln, ki je ocenil še, da zbornica ne želi več v čase, ko je v njej vladal kult osebnosti.

Skupščina GZS je sicer opravila volitve tudi za nekatere druge funkcije. Za predsednika skupščine so tako imenovali Stojana Petriča iz skupine Kolektor, člani nadzornega odbora pa so postali Miroslav Pikovnik iz Unije, Vojmir Urlep iz Leka, Danica Kos iz Audit & Co ter Aleš Bratož iz Revoza. Enega člana bo v petčlanski odbor imenovala vlada.

Na predlog Turistično-gostinske zbornice je skupščina GZS sprejela tudi sklep o ukinitvi Turistično-gostinske zbornice kot organizacijske enote GZS. Novoustanovljena Turistično-gostinska zbornica bo na temelju dvojnega članstva in v skladu s statutom GZS prevzela vlogo povezovanja in zastopanja članov GZS s področja turistično gostinske dejavnosti.