Nemčija in Francija hranita Evropo, kje je Slovenija?

Kmetijstvo je kljub zmanjševanju zaposlenih še vedno med pomembnejšimi panogami v svetu. Glede na podatke Mednarodne organizacije za delo je v kmetijskem sektorju zaposlenih dobrih 30 odstotkov svetovne delovne sile. Panogi je namenjena tretjina vse kopenske zemlje. Izbor vrste kmetijskih pridelkov posameznih držav je odvisen predvsem od klimatskih razmer. Pridelane količine kmetijskih pridelkov so odvisne od cene, to je razmerja med povpraševanjem in ponudbo, ter sezonskih vremenskih vplivov. Za prikaz trendov razvoja kmetijskih pridelkov v EU smo glede na leto 2007 današnje stanje (leto 2014) primerjali na področju najbolj razširjenih pridelkov, to je pridelave žitaric, krompirja in zelene koruze, ki jo gojijo za hranjenje živine in proizvodnjo obnovljive energije.

Površina kmetijskih zemljišč v Sloveniji ostaja skoraj nespremenjena Površina kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi v Sloveniji, je bila leta 2014 praktično enaka kot leta 2000. Delež površin, namenjen njivam, se je povečal za dober odstotek. Za malo več kot pol odstotka sta se zmanjšala delež trajnih travnikov in pašnikov ter delež trajnih nasadov.

Povprečen kmetovalec v Evropski uniji (EU) je v letu 2014 večino (60 odstotkov) svoje kmetijske površine uporabil za njive, kmetovalec v Sloveniji pa je večino (58 odstotkov) svoje kmetijske površine uporabil za trajne travnike in pašnike.

Njive so se v Sloveniji v letu 2014 v večini uporabljale za pridelavo žitaric (56 odstotkov) in zelene krme (32 odstotkov).

V EU več žitaric, Slovenija krči površine V EU se je v letu 2014 se je v primerjavi z letom 2007 kmetijska površina za pridelavo žitaric povečala, najbolj v Bolgariji in Litvi. Francija, Poljska, Nemčija in Španija imajo skupaj več kot polovico kmetijskih površin v EU, namenjenih pridelavi žitaric.

Glede na kmetijsko površino, namenjeno pridelavi žitaric, je bila Slovenija v letu 2014 pod povprečjem EU. Manj kmetijske površine, namenjene žitaricam, je imelo pet članic EU. Vseeno je Slovenija med tisto polovico članic EU, ki so glede na leto 2007 povečale površino, namenjeno pridelavi žitaric.

Litva in Danska največji pridelovalki žitaric v EU Količina pridelanih žitaric v EU je lani glede na leto 2007 rasla hitreje od kmetijskih površin, namenjenih žitaricam, kar kaže na izboljšane načine pridelave. Skoraj 55 odstotkov vseh žitaric v EU so v letu 2014 skupaj pridelale:

- Francija, - Nemčija, - Poljska - in Velika Britanija.

Največ žitaric na prebivalca sta pridelali Litva in Danska. Glede na 2007 sta pridelavo najbolj povečali Bolgarija in Romunija.

Po podatkih iz leta 2014 Slovenija glede na količino žitaric na prebivalca pridela polovico manj žitaric od povprečja Unije. Manj žitaric od nje pridela šest članic EU. Tudi glede na leto 2007 je bila rast pridelane količine žitaric v Sloveniji pod povprečjem Unije.

Krompir se počasi umika z evropskih njiv V letu 2014 sta v primerjavi z letom 2007 samo Francija in Velika Britanija povečali kmetijske površine, namenjene gojenju krompirja. V tem obdobju se je površina njiv, namenjenih gojenju te kulturne rastline, na ravni EU zmanjšala za dobro četrtino. Največji delež kmetijskih površin za gojenje krompirja namenjajo Romunija, Nizozemska in Litva.

Slovenija je glede na velikost površin, namenjenih krompirju, pri dnu članic evropske povezave. Manj površine na prebivalca krompirju namenja šest držav EU. V primerjavi z letom 2007 je Slovenija tovrstne površine zmanjšala za 37 odstotkov.

Pridelava krompirja v EU občutno nižja kot pred leti Največ krompirja glede na število prebivalcev sta v letu 2014 pridelali Nizozemska in Belgija. Tudi glede na leto 2007 je Belgija tista, ki je uspela najbolj povečati količino pridelanega krompirja, sledita ji Avstrija in Francija.

Poleg naštetih držav so količino krompirja povečale še štiri članice EU. Nemčija, Francija in Poljska so skupaj v letu 2014 pridelale nekaj manj kot polovico vsega v EU vzgojenega krompirja.

Slovenija je v primerjavi z letom 2007 pridelala nekaj več kot četrtino manj krompirja. Manj krompirja na prebivalca sicer pridela šest držav EU.

Gojenje zelene koruze narašča najhitreje Glede na leto 2007 se je v državah članicah Unije površina za gojenje zelene koruze povečala za dobrih 20 odstotkov, najbolj v Estoniji. Štiri članice EU so v tem časovnem obdobju povečale površino njiv z zeleno koruzo za več kot sto odstotkov, tri članice so površino zmanjšale.

Največ kmetijske površine so v letu 2014 gojenju zelene koruze namenili na Danskem in v Luksemburgu. Nemčija in Francija imata skupaj 56 odstotkov vseh kmetijskih površin v EU, namenjenih gojenju zelene koruze.

Slovenija ima za gojenje zelene koruze na prebivalca namenjenih več kmetijskih površin od povprečja EU. Te so se glede na leto 2007 povečale za deset odstotkov. Gojenju zelene koruze po podatkih iz lanskega leta več kmetijskih površin namenja sedem članic EU.

Nemčija pridela toliko zelene koruze kot ostale članice EU skupaj Pridelana količina zelene koruze na prebivalca je med članicami EU najvišja na Danskem in v Nemčiji.

V EU se je količina pridelane zelene koruze v primerjavi z letom 2007 povečala za dobrih 22 odstotkov. Šest držav EU je glede na leto 2007 povečalo količino pobranega pridelka za več kot sto odstotkov, največ Irska. Nemčija pridela 47 odstotkov vse zelene koruze v EU.

Slovenija je v letu 2014 pridelala 670 kilogramov zelene koruze na prebivalca. To je sicer 260 kilogramov več, kot je povprečje EU. Več zelene koruze od Slovenije je pridelalo pet članic EU. Še primerjava z letom 2007: rast količine pridelka glede na 2007 je bila v Sloveniji 1,3 odstotne točke višja od rasti na ravni EU.