Nemčija aktivirala izredni načrt oskrbe s plinom, za njimi Avstrijci

"Znotraj ministrstva bomo ustanovili krizno skupno," je po srečanju skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7, ki so zavrnile rusko zahtevo po plačevanju plina v rubljih, dejal Robert Habeck.

Nemško gospodarsko ministrstvo je pojasnilo, da je prvi od treh korakov znotraj vladnega načrta preventivne narave in namenjen zagotovitvi zalog, medtem ko bi se šele pri tretjem koraku vlada vmešala s posegom v stanje na trgu. Pri tem bi vlada razdeljevala omejene zaloge plina, pri čemer bi energent prioritetno namenjala domovom in bolnišnicam.

Porabnike pozvali k varčevanju

Habeck je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da trenutne zaloge znašajo okoli 25 odstotkov zmogljivosti skladišč. Dodal je, da bi ustavitev dobave ruskega plina imela resne posledice, čeprav bi zaloge še naprej tekle po omrežju. "Smo v položaju, v katerem vsaka prihranjena kilovatna ura pomaga," je poudaril Habeck ter zasebne porabnike in podjetja pozval, naj kar se da omejijo porabo energije.

Novice Janša in Plenković v Zagrebu: plin s Krka tudi v Slovenijo?

Kremelj je v torek jasno sporočil, da se ne namerava ukvarjati z dobrodelnostjo in brezplačno zagotavljati plina Evropi, če države članice EU zanj ne bodo želele plačevati v rubljih, kot je pretekli teden napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Odgovorni v Rusiji za prehod na plačila v ruski valuti mu morajo o za to potrebnih ukrepih poročati do četrtka.

Skupina G7 je sicer sporočila, da je ta ruska zahteva nesprejemljiva, in tudi Habeck je danes znova poudaril, da gre pri tem za kršitev pogodbe, v kar ne bodo privolili.

Nemčija je sicer močno odvisna od ruske energije, pred vojno je bilo 55 odstotkov zalog plina dostavljenih po plinovodih iz Rusije. Po izbruhu vojne pa je Nemčija sprejela načrt o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, pri čemer bi izvajala politiko raznolikosti dobave in več investirala v obnovljive vire energije.

Se pa Nemčija do zdaj še ni popolnoma odpovedala ruskim dobavam energentov. Pretekli teden je namreč tudi nemški kancler Olaf Scholz opozoril, da bi prekinitev oskrbe z ruskimi energenti z danes na jutri tako Nemčijo kot vso Evropo pahnila v recesijo.

Morawiecki napoveduje ustavitev uvoza ruske nafte in plina do konca leta

Poljski premier Mateus Morawiecki je danes napovedal, da bo Poljska prenehala uvažati ruski premog najpozneje do maja letos, nafte in plina pa do konca leta. V torek je vlada sprejela sklep o uvedbi popolnega embarga na uvoz premoga iz Rusije.

Morawiecki je na današnji novinarski konferenci povedal, da je Poljska zahvaljujoč obnovljivim virom energije že zdaj v velikem deležu neodvisna od ruskih ogljikovodikov. "Naredili bomo vse, da se do konca leta odmaknemo od ruske nafte ... Zahvaljujoč obnovljivim virom energije bomo postali neodvisni od ruske nafte, ruskega plina," je dejal.

Po njegovih besedah bo Poljska nadomestila izpad uvoza ruskega plina prek svojega plinskega terminala Swinoujscie, baltskega plinovoda in plavajočega plinskega terminala blizu Gdanska.

Morawiecki je še povedal, da so poljski načrti glede uvoza iz Rusije najbolj pogumni v EU, ter se pritožil, da druge države "ignorirajo" ruski vojaški napad na Ukrajino in še vedno uvažajo ruske energente.

Evropsko komisijo je zato pozval, naj uvede davek na ruske ogljikovodike. "Močno si bom prizadeval za to idejo v Evropski uniji, da bo položaj pravičen z vidika tržne konkurence," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal premier.

Omenjeni davek je po njegovem mnenju nujen, ker Nemčija in druge evropske države ne ustavljajo uvoza ruskih energentov, ki veljajo za cenejše.

Novice Janša o cenah energentov: Slovenija se zavzema za srednjo pot

Po Nemcih še Avstrijci

Avstrijska vlada je pojasnila, da ta korak pomeni okrepitev obstoječega sistema nadzora ter da ne vključuje ukrepov, kot so omejevanje količin, je navedla francoska tiskovna agencija AFP.

Avstrijski kancler Karl Nehammer in gospodarska ministrica Leonore Gewessler sta po poročanju avstrijskih medijev sicer poudarila, da težav z oskrbo še ni, saj plin iz Rusije zaenkrat še vedno teče. Avstrijske zaloge se trenutno gibljejo na 13 odstotkih, kar je povprečje zadnjih let.

Vlada bo na razdeljevanje plina vplivala šele v tretjem koraku, ki je zaenkrat še precej oddaljen, je pa Avstrija po pisanju spletnega portala Salzburger Nachrichten od ruskega plina odvisna še bolj kot Nemčija.

V sporočilu je avstrijska vlada dodala, da se je za ta korak odločila zaradi ruske objave, da bo Rusija v prihodnje za plin sprejemala zgolj plačilo v rubljih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes dejal, da plačilo zgolj v ruski denarni enoti ne bo začelo veljati že v četrtek in da bo plačevanje zgolj v rubljih vpeljano postopno, saj so plačilo in oskrba dolgotrajni postopki.

Že dopoldne je aktivacijo načrta napovedala Nemčija, pri čemer je nemško gospodarsko ministrstvo pojasnilo, da je prvi od treh korakov znotraj vladnega načrta preventivne narave in namenjen zagotovitvi zalog, medtem ko bi vlada tako kot v Avstriji šele v tretjem koraku začela razdeljevati omejene zaloge plina.

Na morebitne motnje v dobavi ruskega plina pripravljena je po besedah podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa sicer pripravljena tudi Evropska komisija.

Dogajanje na avstrijskem plinskem trgu sicer vpliva tudi na Slovenijo. Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, namreč kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.