"Nekdanje jugoslovanske banke ne spoštujejo depozitov svojih varčevalcev"

Nemški medij DW je pripravil zgodbo o izgubljenih prihrankih gostujočih delavcev iz nekdanje Jugoslavije, ki so po delo prišli v Nemčijo, pri čemer se v prvi vrsti obrača na vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. V Nemčiji je trenutno okoli 300 tisoč ljudi z vezmi z nekdanjo Jugoslavijo, ki so izgubili vse svoje prihranke, je za DW povedal münchenski odvetnik Peter Mantil, njegova odvetniška pisarna zastopa tiste varčevalce, ki so medtem postali tudi nemški državljani.

"Ustanovljena banka, ki je prevzela vse premoženje, vendar nobenih odgovornosti" "Ti ljudje so leta, če ne celo desetletja, nalagali denar na svoje varčevalne račune," poudarja Mantil. "Leta 1994 je bila ustanovljena nova banka, ki je prevzela vse premoženje banke, vendar nobenih odgovornosti," pravi odvetnik, ki dodaja, da je banka to storila z blagoslovom slovenske države, čeprav naj bi slovenska vlada jamčila za varčevalne račune, kar je po Mantilovem mnenju "zločin, ki ga je treba odpraviti".

V sedemdesetih letih je bilo okoli 600 tisoč gostujočih jugoslovanskih delavcev v Nemčiji, bili pa so zelo zaželene stranke. "Ljubljanska banka se je osredotočila na njih, obljubljala jim je visoke obresti do 12 odstotkov," poudarja Mantil. Še pet drugih bank je na podoben način zapustilo svoje varčevalce po spremembi bančnega sistema, vendar ne samo v Nemčiji, temveč tudi v Avstriji, Franciji, Švici in na Švedskem, pomagala pa jim niso niti sodišča v njihovih lastnih državah, piše DW.

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu Nekateri varčevalci so se pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo njihovih deviznih vlog. Mantil je prepričan, da bo razsodba v Strasbourgu pomembno vplivala tudi na vse prihodnje razsodbe. Po njegovem mnenju bo skupni znesek, ki ga bodo morale države oziroma banke izplačati, dosegel več milijard evrov, saj so številni tuji delavci v Nemčiji privarčevali 100 tisoč evrov in več.

Medij sicer opozarja, da pred izplačilom podobnih odškodnin tudi preostalim varčevalcem ostaja kar nekaj odprtih vprašanj oziroma ovir, saj odločitev naj ne bi imela neposrednega vpliva na druge razsodbe. Po prepričanju nemškega pravnega strokovnjaka Petra Baumeisterja z Univerze v Heidelbergu namreč sodišče lahko odloči, da so bile kršene človekove pravice, ne more pa države prisiliti v odpravljanje krivic. "Četudi bi nemško sodišče odločilo, da morajo biti dolgovi varčevalcev nekdanjih jugoslovanskih bank na podlagi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice odplačani, to ne pomeni, da bi se ta odločitev tudi v praksi spoštovala," poudarja Baumeister. Mantil dodaja, da se je Slovenija že odločila, da se bo na sodbo pritožila.

Vprašanje tudi v Nemčiji ostaja odprto Zadnji kljub temu meni, da bo sodba pomagala njegovim varovancem. "Ne gre samo za teoretično oziroma filozofsko sodbo," pravi. "Treba jo je upoštevati in z njo vzpostaviti temelj za prihodnje odločitve." Baumeister je bolj pesimističen: "Odločitev je lahko vir upanja, vendar ne evforije." Vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke tako tudi v Nemčiji še naprej ostaja odprto, sklene DW.