Na obzorju rešitev glede kapitalske ustreznosti evropskih bank?

Jedro novih pravil je globalni dogovor Basel III iz septembra 2010, ki predvideva povečanje najbolj kakovostnega kapitala bank na sedem odstotkov do leta 2019.

Odziv na propad ameriške investicijske banke Lehman Brothers Basel III je bil odziv največjih svetovnih gospodarstev na propad ameriške investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008, ki je sprožila najhujšo svetovno finančno in gospodarsko krizo po tridesetih letih minulega stoletja, iz katere se Evropa še ni izvlekla.

Globalni dogovor predvideva postopno zvišanje najbolj kakovostnega kapitala bank s sedanjih dveh odstotkov najprej na 4,5 odstotka, do leta 2019 pa na sedem odstotkov. Poleg tega predvideva, naj banke v dobrih časih nakopičijo še 2,5 odstotka kapitala za slabe čase.

Najbolj kakovostni kapital (Core Tier 1) je temeljni kapital, ki ga morajo imeti banke v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, tako da je res na voljo v času nuje.

Aprila predstavljeni rezultati simulacije - banke bi potrebovale 242 miljard evrov Evropska bančna agencija (Eba) je aprila predstavila rezultate simulacije, po kateri bi največje evropske banke junija lani potrebovale dodatnih 242 milijard evrov, če bi želele zadostiti ostrejšim pravilom glede kapitalske ustreznosti bank, imenovanim Basel III.

Basel III mora sedaj EU prenesti v svojo zakonodajo, pri čemer prihajajo na površje njene težave v boju proti krizi. Ključno odprto vprašanje je, ali lahko članice od svojih bank zahtevajo, da imajo več kapitala, kot je določeno, in ali lahko to storijo brez odobritve Evropske komisije.

Ključno vprašanje - vprašanje prožnosti Prvo ključno odprto vprašanje je vprašanje prožnosti - koliko prostosti naj imajo članice unije pri odločanju o kapitalski ustreznosti svojih bank in v kolikšni meri naj bodo pravila usklajena na evropski ravni, so v ponedeljek pojasnili viri pri danskem predsedstvu.

Na eni strani je Velika Britanija, ki se zavzema za večjo kapitalsko zaščito in za to, da bi morali o kapitalski ustreznosti bank odločati nacionalni regulatorji, saj so njihovi davkoplačevalci tisti, ki morajo pomagati bankam, če gre kaj narobe. Podpiralo naj bi jo več manjših vzhodnoevropskih držav.

Na drugi strani sta Francija in Evropska komisija, ki opozarjata na to, da lahko večja kapitalska zaščita v eni državi vpliva na sosednja gospodarstva. Države v francoskem taboru želijo enotno knjigo pravil v vseh državah.

Dansko predsedstvo verjame, da je dogovor v sredo mogoče doseči Da bi premostilo razhajanja, je dansko predsedstvo predlagalo kompromis, da lahko nacionalni regulatorji poleg tega, kar predvideva Basel III, od banke za njeno sistemsko zaščito zahtevajo še do tri odstotke kapitala brez predhodne odobritve Evropske komisije, za več kot to pa potrebujejo privolitev komisije.

Dansko predsedstvo, ki vodi pogajanja, verjame, da je dogovor v sredo mogoče doseči, saj ni nobenega tehničnega razloga, da ga ne bi. "Vendar pa je vse odvisno od politične volje članic unije," so dejali viri pri predsedstvu. Za končni dogovor bo sicer treba najti tudi kompromis z Evropskim parlamentom, ki postavlja v ospredje problem posojil malim in srednjim podjetjem ter vprašanje bonusov za bankirje.

Na sredinem zasedanju tudi o srečanju G20 in novem predsedniku EBRD Globalni dogovor Basel III določa, da je treba pravila o strožji kapitalski ustreznosti bank implementirati do januarja prihodnje leto. Finančni ministri se bodo na sredinem zasedanju dotaknili še dveh tem: priprav na srečanje skupine G20 sredi maja v Washingtonu in izbiranja novega predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Kandidatov je pet - sedanji predsednik, Nemec Thomas Mirow, Francoz Philippe de Fontaine Vive, Poljak Jan Krzysztof Bielecki, Britanec Suma Chakrabarti in Srb Božidar Djelić. Tri od teh so predlagale članice EU, Mirowa pa je predlagala Rusija. Slovenijo bo na zasedanju zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio.