Obstoječa enotirna železniška proga med Koprom in Divačo ne ustreza zahtevam sodobne logistike, tako z vidika zmogljivosti kot tehničnih parametrov.
Modernizacija proge, ki je v teku, je zato nujna, zaradi rasti pretovora v Luki Koper pa je nujna tudi čimprejšnja izgradnja drugega tira.
Vzdrževalna dela niso dovolj
Kot je v Kopru pojasnil direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec, je bila obstoječa enotirna železniška povezava med Koprom in Divačo zgrajena leta 1968 in zastarelosti predstavlja eno izmed ožjih grl. Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin je dodal, da od začetkov izgradnje proge nekih resnih posegov na progi, razen elektrifikacije, ni bilo. Vzdrževalna dela se izvajajo, a to ni dovolj.
Modernizacija poteka v treh fazah
Modernizacija proge Koper - Divača poteka v treh fazah, pri čemer se prva, ki obsega ureditev signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav, izteka. Druga faza predvideva modernizacijo, ki obsega ureditev in širitev glavne pristaniške postaje, tovorne postaje Koper, postaje Hrpelje - Kozina, postaje Divača ter ureditev nivojskih in izven nivojskih prehodov med postajama Divača in Hrpelje - Kozina na obstoječi progi. Tretja faza pa pomeni izgradnjo drugega tira.
Modernizacija obstoječe proge je po Godčevih besedah razdeljena na tri etape, pri čemer se dela v okviru prve etape že izvajajo in bodo končana v letu 2012. Za drugi dve etapi je bil prav danes objavljen razpis za izvedbo, dela pa bodo zaključena v letu 2014.
Prevozna zmogljivost naj bi se povečala na dobrih 14 milijonov ton
Po Godčevih besedah bo modernizacija povečala zmogljivost proge Divača - Koper, in sicer se bo dolžina vlaka povečala s sedanjih 650 metrov na 750 metrov, število prepeljanih vlakov se bo z 72 povečalo na skupaj 82, prevozna zmogljivost, ki zdaj znaša dobrih devet milijonov neto ton v obe smeri, pa se bo povečala na dobrih 14 milijonov ton.
Vrednost projekta znaša 128 milijonov evrov
Znana je tudi finančna konstrukcija modernizacije obstoječe proge. Evropska komisija je septembra odobrila 68 milijonov evrov kohezijskih sredstev, vrednost celotnega projekta pa znaša 128 milijonov evrov. "Vesel sem, da smo izpolnili pogoje in premagali vse administrativne ovire za pridobitev evropskih sredstev," je poudaril Godec.
Nujna čimprejšnja izgradnja drugega tira
Poleg modernizacije obstoječe proge je nujna tudi čimprejšnja izgradnja drugega tira. Projekt je vreden 900 milijonov evrov, želi pa država zanj pridobiti evropska sredstva. Upravičeni stroški, za katere lahko Slovenija kandidira, znašajo slabih 625 milijonov evrov. Pripravljalna dela na progi se bodo začela še v letošnjem letu, novo progo pa bi bilo mogoče izvesti do leta 2017.
Slovenija mora izkoristiti svojo izjemno geostrateško lego
Jakomin je sicer opozoril, da z izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo dela na tej povezavi, ki se sestavni del petega vseevropskega prometnega koridorja, ne smejo končati. Slovenija mora izkoristiti svojo izjemno geostrateško lego, kjer se stikata peti in deseti prometni koridor. Kot je dejal Jakomin, si vlada želi, da Slovenija postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo.
3
