Mineva pet let od uvedbe evra v Sloveniji

Istočasno Evropa obeležuje tudi deseto obletnico uvedbe evrskih bankovcev in kovancev. Obe obletnici minevata v senci najresnejše krize v 13-letni zgodovini evra.

Evro si danes deli 332 milijonov prebivalcev Slovenija se je 1. januarja 2007 kot prva od novih članic EU pridružila dotedanjim 12 članicam območja evra. Čez leto dni sta ji nato sledila Malta in Ciper, čez dve leti je evro prevzela Slovaška, letos pa je skupno valuto uvedla tudi Estonija. Vse skupaj si evro v 17 članicah danes deli 332 milijonov prebivalcev, skupni bruto domači proizvod območja evra pa je drugi na svetu, takoj za ZDA.

Uradno so evro uvedli 1. januarja 1999 Za uradni datum uvedbe evra sicer velja 1. januar 1999, ko ga je 11 članic EU prevzelo kot knjižno valuto. Temu koraku je tri leta kasneje sledila uvedba evrskih bankovcev in kovancev, ko se je območju evra pridružila še Grčija.

Največja zamenjava gotovine v zgodovini Prehod z nacionalnih valut na evro je bila največja zamenjava gotovine v zgodovini. Do januarja 2002 je bila nared začetna zaloga 14,9 milijarde bankovcev, kar je bilo dovolj, da bi pokrili 15.000 nogometnih igrišč. Kovnice so medtem izdelale približno 52 milijard kovancev.

Druga najpomembnejša svetovna valuta Sredi letošnjega leta je bilo v obtoku 14,2 milijarde evrskih bankovcev v skupni vrednosti 847 milijard evrov in 95,6 milijarde kovancev v skupni vrednosti 22,8 milijarde evrov. Evro se je v tem času uveljavil tudi kot druga najpomembnejša svetovna valuta. Še posebej pomembno vlogo alternativne valute igra v sosedstvu EU, največjo na Zahodnem Balkanu.

Za vstop v območje evra je bilo potrebno izpolniti določene kriterije Slovenija si je že ob vstopu v EU 1. maja 2004 za cilj zadala čimprejšnjo uvedbo evra. Da je to lahko storila, je morala izpolniti vrsto pogojev, predvsem je morala znižati inflacijo na evropsko raven in voditi varčno javnofinančno politiko. Proračunski primanjkljaj in obseg javnega dolga sicer za Slovenijo nista bila problematična, saj sta se vse od vstopa Slovenije v EU gibala v okvirih, ki jih določa pakt o stabilnosti in rasti. K temu je v letih pred prevzemom evra veliko prispeval tudi socialni dialog in odpovedovanje javnih uslužbencev pri rasti plač.

Največ težav je bilo z inflacijo Največ težav je imela Slovenija z izpolnjevanjem sicer spremenljivega inflacijskega kriterija. Inflacija se je na 'želeno' raven spustila novembra 2005.

Nekateri so prehod izkoristili za višanje cen Slovenija je po pripravah, ki so jih v EU označili za zgledne in zelo uspešne, evro prevzela v znamenju evforije nad novim dosežkom takrat še ne šestnajstletne države. Slovenci so tolarje v evre zamenjali zelo hitro in že v nekaj tednih je večina transakcij potekala v novi valuti. Kljub številnim prizadevanjem za omejitev rasti cen zaradi uvedbe evra so prehod za višanje cen izkoristili predvsem gostinci in pa ponudniki manjših storitev, kjer ni velike konkurence.

Slovenija je imela v letih 2007 in 2008 najvišjo inflacijo v območju evra Bolj zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da so se cene življenjskih potrebščin leta 2007 pod vplivom visoke konjunkture in pregrevanja gospodarstva ter globalnih cenovnih šokov na področju hrane in energije začele vse bolj obračati navzgor, tako da je imela Slovenija v letih 2007 in 2008 najvišjo inflacijo v območju evra.

Evro je prinesel tudi številne pozitivne učinke Prevzem evra je bil tako zaradi tega pri mnogih državljanih zaznamovan predvsem z vse dražjim življenjem, čeprav dvig cen ni bil zgolj posledica uvedbe skupne evropske valute. To je nekoliko prikrilo pozitivne posledice evra za gospodarstvo. Te so bile podobne kot v drugih evrskih državah. Med glavne pozitivne učinke uvedbe evra spadajo nižje obrestne mere, večja integracija finančnih trgov in s tem povezan olajšan dostop do kapitala, odprava valutnega tveganja v trgovanju med državami, zmanjšanje transakcijskih stroškov za podjetja in bolj varno ter stabilno gospodarsko okolje.

Vse to je spodbudilo medsebojno trgovino pa tudi naložbe. Natančno je sicer pomen evra za posamezna nacionalna gospodarstva težko opredeliti, a predvsem za izvozne ekonomije, kot je slovenska, velja, da so učinki, izraženi v deležu BDP, zelo veliki. Slovenija v območje evra izvozi preko polovice vsega blaga in storitev.

"Slovensko gospodarstvo je imelo in še ima koristi zaradi uvedbe in delovanja evra" Tudi po mnenju Andreja Širclja, državnega sekretarja na finančnem ministrstvu ob prevzemanju evra, sicer pa tudi predsednika odbora za finance v strokovnem svetu SDS, je slovensko gospodarstvo imelo in še ima koristi zaradi uvedbe in delovanja evra.

Finančna in gospodarska kriza je pripeljala do problema prezadolženosti A ob vseh pozitivnih učinkih je prevzem evra v Sloveniji povzročil tudi negativna gibanja. Zaradi velikega padca obrestnih mer in odprtja velikega kapitalskega trga je prišlo do izjemne rasti zadolževanja bančnega sistema in v drugi fazi gospodarstva. Ker v konjunkturnih letih 2007 in 2008 sredstva v veliki meri niso bila porabljena za razvoj, temveč za finančne naložbe in lastniško konsolidacijo, banke pa so se v tujini zadolževale dolgoročno za financiranje kratkoročnih naložb, je finančna in gospodarska kriza pripeljala do problema prezadolženosti, ki ogroža prihodnost gospodarstva.

Gospodarski krizi je sledila dolžniška, tej pa sistemska Gospodarska kriza, ki ji je nato sledila dolžniška in sedaj že sistemska kriza v evrskem območju, je povzročila, da obe obletnici tako v Sloveniji kot v EU minevata v bolj pesimističnem ozračju. Skupna evropska valuta se sooča z največjimi težavami v 13-letni zgodovini.

Evro na valutnih trgih še naprej ostaja sorazmerno močan Vodilni politiki in finančniki v območju evra sicer pravijo, da sama valuta ni ogrožena, o čemer priča tudi dejstvo, da evro na valutnih trgih še naprej ostaja sorazmerno močan.

Sedanja kriza je tako predvsem kriza članic evrskega območja in same zasnove denarne unije, ki je ne spremlja zadostna mera gospodarske in fiskalne integracije. Zaradi tega so se vsa ta leta znotraj območja evra poglabljala neravnovesja, ki so se razgalila po krizi.

Vlagatelji so izgubili zaupanje celo v osrednje države Poleg tega so zaradi velike zadolženosti in gospodarskih težav vlagatelji izgubili zaupanje najprej v obrobne članice, v zadnjih tednih pa celo v države v osrčju evrske skupine.

Šircelj: Kriza je nastala zaradi neupoštevanja pravil na področju fiskalne politike Tudi Šircelj je povedal, da kriza ni nastala zaradi uvedbe evra, temveč zaradi neupoštevanja pravil na področju fiskalne politike, predvsem na področju prekomernega trošenja in zadolževanja posameznih držav članic evrske skupine. Šircelj pričakuje, da bodo težave odpravljene na podlagi tesnejše fiskalne in gospodarske integracije ter temeljitejšega nadzora nad javnimi financami. Na tem področju sta EU oz. območje evra v zadnjem letu naredila veliko korakov naprej, čeprav ti pri vlagateljih še ne vzbujajo veliko zaupanja.

"Slovenija je že dokazala, da je sposobna prilagoditve tem novim pogojem" V luči tega bo fiskalna in ekonomska politika Slovenije v prihodnjih letih še bolj tesno vpeta v skupni evrski prostor, reforme in varčevanje, v prvi vrsti sicer namenjeni bolj vzdržni prihodnosti države in njenega gospodarstva, pa bodo tudi del stabilizacije evra. Slovenija je po Šircljevih besedah že dokazala, da je sposobna prilagoditve tem novim pogojem. Predpogoji za takšno usmeritev so po njegovih besedah potrditev strateške odločitve, da je Slovenija v vseh pogledih del evropskega prostora, da bo sprejela ukrepe za dvig konkurenčnosti gospodarstva in uredila javne finance.

Glede evra je sicer Šircelj optimist. Čez pet let pričakuje stabilno evrsko območje.

Vendar pa se kot ključni izziv v teh prelomnih trenutkih kaže predvsem vprašanje, kako zagotoviti, da pretirano varčevanje evrskega območja ne bo pahnilo v dolgoletno stagnacijo in da bo javnost varčevalne in reformne ukrepe sprejela kot socialno pravične.

Ob izgubi zaupanja v evro zunaj držav s skupno valuto v zadnjem času bi popolna izguba zaupanja znotraj denarne unije namreč lahko predstavljala še večjo grožnjo njenemu obstoju.