Markovec še vedno sameva

V Darsu pravijo, da vidijo "luč na koncu tunela", čeprav ne znajo povedati, kdaj se bodo delavci CPM-ja ali morda celo njegovega avstrijskega partnerja Alpine BAU pojavili na gradbišču nekaj več kot dvokilometrskega predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo. Stroji stojijo že več kot mesec dni, vodstvo avtocestne družbe pa s pogodbenima izvajalcema skuša najti primerno rešitev. Gradbišče v Markovcu še vedno sameva Za zdaj ni jasno niti, ali bo dela nadaljeval avstrijski partner Alpine BAU, ki je v skladu z veljavno pogodbo solidarno odgovoren za njeno realizacijo, ali mariborski CPM, ki je v dolgovih in likvidnostnih težavah in zahteva poplačilo okoli šest in pol milijonov evrov za domnevna nepredvidena dodatna dela. Del teh naj bi nastal z zapletom glede odlaganja izkopane predorske zemljine na odlagališče Šared, največji del pa z domnevno drugačno strukturo zemljine na koprski strani predora, ki naj bi CPM-ju povzročila dodatno delo in stroške.

Na Darsu, ki se je o zahtevah izvajalca posvetoval tudi z nadzornim inženirjem projekta, državnim DDC-jem, ne pristajajo na izsiljevanje CPM-ja. Za nameček pa naj bi bile nekatere od zahtev, ki jih je izvajalec poslal na naslov naročnika, torej Darsa, še formalno nepopolne. Zaradi dolga CPM-ja tudi ni jasno, kdaj, če sploh, se bodo na gradbišče predora vrnili tudi delavci podizvajalca slovaške Skanske, ki gradijo cestni predor z izolske strani.

Vse je odvisno od dogovora med Darsom in Alpine BAU Vse je torej odvisno od "ogovora med vodstvom Darsa in podjetja Alpine BAU, pravijo poznavalci. Kdaj bo dogovor dosežen in koliko bo za to morala avtocestna družba dodatno odvezati svoj mošnjiček, ni znano. Uganka pa ostaja, koliko bo zaradi prisilne ustavitve del in izsiljevanja CPM-ja projekt Markovec zamujal. Njegov prvi mož in lastnik Janez Škoberne na klice ne odgovarja. Minister za promet Patrick Vlačič pa je jasen:" Markovec mora biti končan v roku, torej do pomladi 2013." Ali bo, je seveda vprašanje za milijon evrov. Kot je tudi vprašanje, kdo bo za zamudo odgovarjal. Gotovo pa tudi sam predor na hitri cesti med Koprom in Izolo ne bo končan za 64,5 milijona evrov, kolikor je težka ponudba, s katero je mariborski gradbinec skupaj z avstrijskim partnerjem na mednarodnem javnem razpisu pometel s konkurenco.