Marijan Papež: Samo pokojninska reforma nas ne bo rešila

Vendar nas samo reforma brez gospodarske rasti in finančne discipline ne bo rešila, je poudaril v pogovoru generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Leto 2011 je zavod končal z izravnanimi prihodki in odhodki v višini nekaj manj kot pet milijard evrov. Ste pa pri predstavitvi poročila o poslovanju večkrat uporabili besedo zaskrbljujoče ...

Besedo zaskrbljujoče sem res večkrat uporabil. Zaskrbljen sem, ker je bilo lani še manj zavarovancev kot leto prej, upokojencev pa več, kar pomeni, da je razmerje bistveno slabše kot leto prej.

Starostnih upokojencev je bilo lani 4,8 odstotka več kot leto prej. To so bili negativni učinki sicer zavrnjene pokojninske reforme. Veliko ljudi je šlo v pokoj, kar se zgodi pred vsako reformo. Zdaj se lahko bojimo, da se bo to zgodilo tudi pred novo reformo.

Smo bili v primeru zavrnjene reforme kot pri Alici v čudežni deželi - kljub teku nobenega premika, ker če bi hoteli premik, bi morali teči dvakrat hitreje?

Teči bi morali skupaj. Zdaj pa je vsak tekel v svojo smer. Bilo je dovolj časa, če bi se le znali dovolj poslušati.

Kako bi lahko ublažili negativne trende, ki jih omenjate?

Interventni zakoni so že eden takih ukrepov. V pokojninski blagajni se bo v letu 2012 tudi pokazalo, da so varstveni dodatek in državne pokojnine z letošnjim letom preneseni iz pokojninskega v socialnovarstveni sistem. To pomeni na letni ravni 85 milijonov evrov manj odhodkov iz pokojninske blagajne.

Država je lani dala eno milijardo evrov zaradi nezadostnih sredstev iz prispevkov, poleg tega pa še 441 milijonov evrov za posebne pravice - tu so med drugim borci, nekdanji poslanci, nekdanji policisti in druge kategorije.

Kaj predlagate za novo pokojninsko reformo?

Osnova v zavrnjeni reformi je dobra, potrebni pa bi bili določeni popravki, najbrž za tiste, ki so zgodaj vstopili v zavarovanje, pri sistemu malusov in bonusov... Vendar pa nas pokojninska reforma brez gospodarske rasti, večjega števila zavarovancev in finančne discipline na vseh področjih ter brez doslednega plačevanja prispevkov in sankcij za neplačevanje ne bo rešila.

Kako odgovarjate na napoved ministra za delo Andreja Vizjaka minuli teden, da bodo skušali povečati število zainteresiranih za vplačevanje v pokojninsko blagajno?

Vsekakor je pravilna usmeritev, da se zagotovi čim večje število oseb, ki bodo vplačevale v pokojninsko blagajno od vseh oblik dela.

Zakaj ste kritični do predloga koalicije za uvedbo osebnega pokojninskega računa?

Odvisno je pravzaprav od tega, kaj si prestavljamo pod osebni pokojninski račun. Če samo bolj pregleden obstoječi sistem, ki bi zagotavljal vsakemu zavarovancu vpogled v svoje podatke preko spleta, se s tem strinjam, ker zavod tudi dela v tej smeri.

Če pa bi uvajali sistem navideznih osebnih računov, t.i. sistem NDC (Notional Defined Contribution), to pomeni, da se obstoječi sistem medgeneracijske solidarnosti odpravi in da je solidarnost zagotovljena le v t.i. ničelnem stebru.

Za kakšen sistem bi se odločili sami?

Vpogled v to, koliko sredstev je vplačanih pri posamezniku, je možen že zdaj. Pač pa so najmanj razumljivi valorizacijski količniki, s katerimi se valorizirajo plače za izračun pokojninske osnove, da so te plače namreč primerljive med seboj. To pa bi odpravil točkovni sistem. Po tem sistemu bi plače vsako leto delili s povprečno plačo v letu, tako da bi bila določena s številom točk. Valorizacijski količniki bi odpadli.

Kakšne pasti vidite pri načrtovani uvedbi socialne kapice?

O njeni uvedbi je vredno razmisliti, vendar pa v kriznih razmerah, ko mora država zagotavljati čedalje večja sredstva za pokojninsko blagajno, ni pravi čas zanjo. Socialna kapica bi v primeru, če bi se gibala v višini 2500 ali 3000 evrov, pomenila velik izpad prihodkov, ki bi jih morala potem nadomestiti država.

Minister Vizjak meni, da bi bila nova pokojninska reforma lahko sprejeta do konca leta 2013. Je to še dovolj zgodaj?

Dovolj časa bo za pripravo, razpravo, dogovarjanje, sprejetje in ne nazadnje, upam, tudi nekaj več časa za pripravo na izvedbo novega zakona. Ob predpostavki, da je neuveljavljeni pokojninski zakon dostojna podlaga za novo reformo, ne bo časovnih pritiskov in omejitev, ki so bili tudi zaviralni element za dogovor pri postopkih za sprejetje reforme, zavrnjene na referendumu.

Kako Zpiz sledi navodilom za racionalizacijo?

Zavod se pri zaposlovanju vede racionalno, kadrovski načrt pa izpolnjujemo do potankosti. Večino dela imamo normiranega, tako da rezultate dela spremljamo.

Racionalni smo tudi pri investicijah, izobraževanju in na drugih področjih, a treba bo poiskati še določene rezerve in zagotavljati še bolj učinkovito izvajanje obveznega zavarovanja.

Teče zadnje leto vašega drugega mandata na čelu zavoda. Boste v letu 2013 kandidirali za tretji mandat?

Izzivov je še veliko, odločil pa se bom po novem letu. Zdaj se ne ukvarjam s tem vprašanjem, ker je veliko drugih pomembnejših vprašanj, povezanih z vodenjem in delom v zavodu.