Banka Slovenije zvišala napoved gospodarske rasti

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je na današnji novinarski konferenci povedala, da se bo po njihovih najnovejših napovedih inflacija v letu 2024 znižala na 3,6 odstotka, v letu 2025 pa na 2,6 odstotka. Inflacija in geopolitične razmere predstavljajo glavni dejavnik tveganja za napoved.

"Po visoki gospodarski rasti v lanskem letu pričakujemo v napovednem obdobju zmernejšo gospodarsko rast," je dejala viceguvernerka in dodala, da bo gospodarska rast še naprej temeljila predvsem na domačem trošenju, tako zasebni potrošnji kot investicijah.

Slovenska rast bo presegla rast evrskega območja

Gospodarska rast v Sloveniji bo presegla gospodarsko rast evrskega območja, ki bo po najnovejših napovedih letos znašala 0,9 odstotka, v naslednjih dveh letih pa 1,5 oz. 1,6 odstotka. "Razmeroma nizka rast je predvsem posledica nizke rasti v začetku leta, v nadaljevanju pričakujemo njeno višanje ob zniževanju inflacije, stabilizaciji razmer v dobavnih verigah in dobrih razmerah na trgu dela," je dejala Žumer.

Gospodarsko rast v Sloveniji bosta spremljali visoka zaposlenost in rekordno nizka brezposelnost, kar bo po njenih besedah stopnjevalo tesnost na trgu dela in poganjalo rast plač. S tem se bodo krepili tudi domači cenovni pritiski, tako na podlagi višjih stroškov kot na podlagi robustnega povpraševanja.

Letos bodo k rasti pomembno prispevale tudi investicije, a v nasprotju z rastjo zasebne potrošnje pričakujejo njihov upad oz. omejeno rast v letu 2025. "Pričakovana gibanja so posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku obstoječe finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja, ki bodo omejevali rast zasebnih investicij," je povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.

Neto izvozna aktivnost bo letos k rasti prispevala zlasti na podlagi izpolnjevanja preteklih naročil in izvoza storitev. S krepitvijo rasti svetovnega povpraševanja pa v centralni banki pričakujejo postopno večanje novih naročil in s tem pospešek rasti izvoza blaga v letih 2024 in 2025.

Rast plač bo najvišja v zadnjih dveh desetletjih

Tesnost trga dela bo ostala visoka in bo omejevala rast zaposlenosti. Ta bo letos dosegla 0,8 odstotka in se nato ustalila pri 0,5 in 0,4 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti se bo v opazovanem obdobju znižala na 3,7 odstotka.

Visoka tesnost trga dela in inflacija sta na začetku leta potisnili nominalno rast plač najvišje v zadnjih 20 letih, saj je medletna nominalna rast sredstev za zaposlene v prvem četrtletju znašala 13,5 odstotka. Rast plač bo letos z 9,6 odstotka prav tako najvišja v zadnjih dveh desetletjih. Rast plač se bo nato znižala, a ostala nad rastjo cen življenjskih potrebščin. V letu 2024 bo znašala šest odstotkov, v letu 2025 pa 5,1 odstotka.

Glede inflacije je Brezigar Masten povedala, da se visoka rast cen energentov in hrane ob prehajanju višjih vhodnih stroškov z zamikom odraža v rasti osnovne inflacije. "Ta že šest mesecev zapored presega sedem odstotkov," je navedla in napovedala, da bo do konca leta le blago popuščala. Ob umirjanju vplivov energetskih šokov in stabilizaciji razmer v dobavnih verigah v ospredje vse bolj prihajajo domači stroškovni pritiski kot njen poglavitni dejavnik, je dodala.

Večje umirjanje rasti cen hrane ob umirjanju razmer na svetovnih energetskih in prehrambnih trgih preprečujejo domači stroškovni pritiski in zapoznelo prehajanje preteklih visokih cen surovin v končne cene. Rast cen hrane je maja znašala 14,3 odstotka, v povprečju bo letos 12,6-odstotna. Ob postopnem popuščanju cenovnih pritiskov se bo do konca napovednega obdobja znižala na 4,9 odstotka leta 2024 in 3,6 odstotka leta 2025.

Primanjkljaj države se bo ob ukinitvi podpornih ukrepov za blaženje visokih cen energentov v prihodnjih dveh letih predvidoma znižal pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Zmanjševal se bo tudi delež dolga v BDP. Ciklični pogoji so še naprej ugodni in se kažejo v visokih davčnih osnovah, vezanih na trg dela in potrošnjo gospodinjstev, bolj umirjeno rast davčnih osnov in s tem prihodkov države pa pričakujejo v prihodnjih dveh letih, je še povedala Brezigar Masten.

Eurostat potrdil 6,1-odstotno inflacijo v območju z evrom

Letna stopnja inflacije v območju evra se je maja znižala na 6,1 odstotka, potem ko je bila aprila pri sedmih odstotkih, je tudi v drugi oceni izračunal evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU se je rast cen življenjskih potrebščin spustila z 8,1 odstotka na 7,1 odstotka.

Najnižje stopnje inflacije so zabeležili Luksemburg (dva odstotka), Belgija (2,7 odstotka) ter Danska in Španija (po 2,9 odstotka). Najbolj so se na drugi strani cene zvišale na Madžarskem (21,9 odstotka) ter na Poljskem in Češkem (po 12,5 odstotka).

V primerjavi z aprilom se je letna stopnja inflacije aprila znižala v 26 državah članicah, v eni pa se je zvišala.

Maja so rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom najbolj poganjale cene živil, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, ki so k letni stopnji inflacije prispevale 2,54 odstotne točke. Sledijo storitve (2,15 odstotne točke), industrijski proizvodi brez energentov (1,51 odstotne točke) ter energenti (-0,09 odstotne točke).