Pravni nasvet
Četrtek, 3. 10. 2024, 22.44
2 uri, 33 minut
Pravni nasvet
Lastnik nepremičnine na naši zemlji je umrl, kaj naj storimo? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Prvotni lastniki kmetijskega zemljišča so po drugi svetovni vojni pobegnili v Ameriko in šele nekaj let kasneje prenesli lastništvo na mojega očeta. Ta je začel obdelovati zemljišče, a le do roba, kjer je sosed trdil, da je zemljišče njegovo. Ta del je nato približno leta 1970 sosed za 99 let dal v najem človeku, ki je na njem zgradil vikend. Zdaj sta že oba umrla, sosed in vikendaš. Lastnik vikenda ni imel potomcev in ta propada že več let. O dedičih nimamo nobenih podatkov. V zemljiški knjigi smo še vedno mi lastniki zemljišča, za državo smo tudi lastniki vikenda in bomo morali plačevati davek na nepremičnine.
V bistvu smo za to, da je vikend na naši zemlji, izvedeli ob informativnem izračunu vrednosti nepremičnin leta 2014. Takrat nam je lastnik vikenda povedal za najemnino pogodbo s sosedom in prosil, da počakamo še nekaj let, ker je itak že star. Tudi soseda smo kontaktirali in s pomočjo odvetnice je trdil, da je zemljišče priposestvoval. A zadeve ni naprej urejal. Potem je zbolel in umrl. Kaj naj naredimo, da zadeve uredimo? Mojca K.
Pravnik na dlani odgovarja:
Zadeva je precej zapletena in terja podrobno pojasnilo. Izhajati je treba iz zemljiške knjige, v kateri ste kot lastniki vpisani vi. Ne glede na vsebino vprašanja, iz katerega izhaja, da so bili uporabniki zemljišča in tudi oseba, ki je zgradila stavbo, tretje osebe, ki niso bile lastniki zemljišča, na katerem stavba stoji, oziroma niso bile najemniki zemljišča, ki je v bistvu v vaši lasti. Lastnik je namreč vedno tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Verjetno je torej šlo za nedobroverno razpolaganje s tujim zemljiščem in je zato že najemna pogodba sporna. Prav tako je sporna postavitev vikenda na tujem zemljišču.
Vse to ureja stvarnopravni zakonik (SPZ), ki določa, kdaj se lahko nekaj priposestvuje oziroma pod katerimi pogoji se nekaj priposestvuje. Za priposestvovanje je po 43. členu treba izpolnjevati dva pogoja kumulativno – to sta dobra vera in doba. Za nepremičnine je ta doba deset let. Če eden od pogojev ni izpolnjen, priposestvovanje ni možno.
Glede na to, da sta obe osebi – vikendaš in sosed – že pokojni ter se nihče za te nepremičnine ne zanima in propadajo, je bila izgubljena tudi posest nad vikendom, ker je nihče ne izvaja.
Posest določa člen 24. člen SPZ in pomeni neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredna posest). Posest ima tudi tisti, ki opravlja dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest). V vašem primeru te neposredne dejanske oblasti ni več, ker je vikendaš pokojni in je nihče ne izvaja.
Prav tako je z najemno pogodbo, ki je verjetno precej sporna, saj zadeva vaše zemljišče in je s smrtjo najemnika po zakonu prenehala.
Iz vprašanja izhaja, da ves čas tudi plačujete vse potrebne pripadajoče davščine za to zemljišče.
Glede na dejstvo, da se nihče za vikend ne zanima in pokojni lastnik tega tudi ni mogel imeti v dedni masi, menimo, da je na podlagi načela superficies solo cedit vikend postal del vašega zemljišča in tako vaša last.
