Lahko mladi spremenijo svet? Lahko!

Na IEDC - Poslovni šoli Bled je med 16. in 21. marcem potekal globalni forum Challenge: Future Summit. Dogodka se je udeležilo osemdeset najbolj inovativnih in družbeno odgovornih mladih iz 38 držav. Nagrado za najboljši projekt sta prejeli ekipi WeBuilt:Africa iz Nigerije in Rush Hot Chilli Brains iz Rusije. Projekt iz Nigerije je žirijo in mednarodno javnost prepričal z idejo o obnovi tržnic in hiš v revnih predelih mest po vsem svetu z uporabo recikliranih materialov, ruski pa z idejo o izgradnji družbenega omrežja, ki povezuje prostovoljce, dobrodelne sklade in družbeno odgovorne podjetnike ter jim omogoča sodelovanje.

Rešite svet s pomočjo namizne igre Eden od petih finalistov je tudi štiriindvajsetletni Nathaniel Spohn iz Kanade, ki je razvil preprosto družinsko namizno igro, s katero lahko mladi odkrijejo, kako rešiti okoljsko krizo. Pri tem se je navezal na teorijo planetarnih meja, ki govori o devetih naravnih sistemih, ki so pomembni za zdravje planeta (sveža voda, stabilna klima …). Prav to teorijo naj bi pri razvoju novega načrta za trajnostno prihodnost uporabili tudi Združeni narodi. Nathaniel je sicer idejo za svojo igro dobil na podnebni konferenci v Köbenhavnu. V svojo igro je zato vključil prav tisto, čemur je bil priča na konferenci: vsi imajo interes, za katerega se borijo, da pa rešijo težavo, morajo tudi sodelovati.

Mladi inovator meni, da bi lahko v prihodnosti uporabili tehnologije, s katerimi bi rešili velike težave in dosegli novo dobo blaginje, mogoče pa je tudi, da se bo čez 50 let začel zaton civilizacije, kot jo poznamo.

Prostovoljci na spletu Olga Toloknova iz Rusije je skupaj s svojimi prijatelji prejela nagrado za najboljši projekt. "Poznamo veliko ljudi, ki želijo pomagati drugim, pa ne vedo, kako to narediti," o svojih začetkih govori 24-letna Rusinja. S prijatelji so zato prišli do zaključka, da morajo te ljudi nekako organizirati. "Ker mladi veliko časa preživijo na spletu, smo želeli ustvariti univerzalni spletni sistem, ki bi združeval vse te prostovoljce in organizacije." Da pa bi bili prostovoljci čim bolj motivirani, so k projektu povabili tudi poslovne partnerje, ki bi imeli pri tem vlogo sponzorja za prostovoljce. Olga je sicer prepričana, da imamo na svetu veliko mladih in pametnih ljudi, ki bodo svet spremenili na boljše. Sicer pa meni, da bo naš svet postajal vse slabši in slabši.

Od Ugande do Pakistana Letošnje srečanje sicer zaznamuje bogata mednarodna udeležba. Iz Ugande je denimo prišel Francis Xavier Asiimwe, ki želi pomagati nomadskim plemenom, ki se neprestano selijo, da si zagotovijo hrano. To so običajno ljudje, ki so odvisni od pomoči. "Želimo jim pokazati, kako lahko uporabljajo orodja in sami pridelajo hrano," je dejal Francis, ki želi s svoji projektom srednjeročno uspeti tudi na področju vzhodne Afrike. Prav tako širokosrčne cilje ima Pakistanka Jennifer Ali, ki želi zgraditi rehabilitacijske centre za evnuhe. "V Pakistanu imamo okoli 80.000 evnuhov, ki nimajo zagotovljenih osnovnih človekovih pravic, da bi lahko šli v šolo ali da bi bili sprejeti kot človeško bitje. Družba jih je popolnoma zapustila, zato so ves čas na cesti ali pa se poslužujejo ilegalnih aktivnosti, kot je denimo prostitucija."

Joel A. Barker: Nekatere od teh idej lahko uspejo tudi globalno Nad geografsko širino in raznolikimi idejami sodelujočih je navdušen tudi futurist Joel A. Barker, sicer gost poslovnega foruma, ki je v okviru projekta potekal v torek. "Ena od dobrih stvari pri Challenge Future je to, da je projekt globaliziral diskusijo. Tega ni storil še nihče." Barker je sicer prepričan, da lahko nekatere od teh idej uspejo tudi globalno, pa čeprav ne bodo delovale kratkoročno, ampak gre za učinek na dolgi rok. Vsekakor pa lahko tukaj po njegovem govorimo o spektru sprejemljivosti. "Nekateri ljudi tega ne bodo nikoli sprejeli, ne glede na to, kako dobre so te ideje, drugi pa bodo nanje skočili."

"Če mi kot bankirju ne zaupate, sem v težavah" Barker se sicer strinja, da bo imela finančna kriza velik vpliv na prihodnost. "Videli smo, kaj se dogaja z Italijo, Grčijo in Portugalsko. Če mi kot bankirju ne zaupate, sem v težavah. In trenutno skušajo narediti ravno to: nova pravila, zaradi katerih bi znova verjeli bankam. Gre za paradigmo, kdo bo ustvaril nova pravila, ki bodo rešila težavo zaupanja."

"Čez 50 let bomo porabili polovico energije na osebo, kot jo porabimo zdaj" Barker je sicer prepričan, da bo leta 2050 energijski problem rešen s čudovito učinkovitostjo in poceni mehanizmi za shranjevanje energije. "Verjetno bomo porabili polovico energije na osebo, kot jo porabimo zdaj." Prav tako je prepričan, da bomo rešili problem s hrano in da bomo imeli v prihodnosti na voljo veliko več hrane, kot jo imamo zdaj, pa čeprav je ne bomo nič več pridelali. Vse je odvisno od inteligentnih mehanizmov za shranjevanje. "Sem zelo optimističen glede prihodnosti."

Lučka Kajfež Bogataj: Človek reagira takrat, ko mu teče voda v grlo Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da se je treba v prihodnosti lotiti celega sklopa stvari: tehnologije, ki bo bistveno bolj prijazna, naslednji ukrep je maksimalna energijska učinkovitost, tretji pa je paradagima, kjer velja še enkrat premisliti, kaj je v življenju res pomembno. Kajfež Bogatajeva je sicer prepričana, da bo odgovornost za spremembe sprejela šele tista generacija, ki bo na tisti ravni krivulje, ko bo že kriza. "Človek ima to grdo navado, da ne zna reagirati v pravem trenutku, ko so rešitve še počasne in možne. Reagira takrat, ko mu teče voda v grlo. To pa je približno čez dvajset let."

"Dosti velika kritična masa mladih ljudi lahko spremeni dejansko vse" Kajfež Bogatajeva obžaluje, da finančno krizo le malo ljudi vidi kot priložnost. Je pa dejala, da bi bila rešitev za vse krize zelo podobna. Po njenem mnenju rešujemo okoljsko krizo na način, da se skušamo vprašati, kaj je v življenju pomembno. Na ta način pa bi lahko rešili tudi finančno, mogoče celo gospodarsko krizo. Je pa klimatologinja prepričana, da je mlada generacija, ki je po njenem mnenju dosti bolj organizirana in povezana, podcenjena. "Dosti velika kritična masa mladih ljudi lahko spremeni dejansko vse."

Danica Purg: Svet ne bo prišel iz krize, če ne bomo pozitivno usmerjeni Dekanja in direktorica IEDC - Poslovne šole Bled in predsednica združenja poslovnih šol CEEMAN dr. Danica Purg pa je prepričana, da nas prihodnosti ne sme biti strah, če bodo mladi res dobili priložnost. Po njenem mnenju svet ne bo prišel iz krize, če ne bomo pozitivno usmerjeni. Ob tem pa je Purgova opozorila tudi na zgodbe v medijih. Ti prepogosto izpostavljajo negativne zgodbe, nihče pa denimo ne poroča o tem, da imamo v srednji in vzhodni Evropi 185 podjetij, ki zasedajo najvišja mesta v Evropi ali na svetu.

Sonja Šmuc: Rešitve prihajajo skozi inovacije Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa je dejala, da je vsaka inovacija odgovor na neki problem. "Vsak projekt ima svoje življenje. Nekaterim uspe, večini pa ne. O inovaciji govorimo šele takrat, ko se je na trgu že potrdila, pred tem lahko govorimo o invenciji. Invencij je ogromno, inovacij je malo, tržno uspešnih inovacij pa je še manj." Šmučeva sicer meni, da finančna kriza, ki pretresa svet, deluje kot priložnost in hkrati ovira za nove inovacije. "Je pa tudi res, da se je povečala potreba po novih inovacijah, ker lahko te razrešijo marsikateri problem, ki je v krizi nastal ali pa ga je ta izrazila. Rešitve prihajajo skozi inovacije."