Križmanova: Statistika glede javnih financ povsem verodostojna

Križmanovi to priznava tudi Eurostat. Napačno pojmovanje oz. dezinformacije v javnosti po njenih besedah ne škodijo le statistiki, temveč tudi državi.

Visoka ocena slovenskega urada med ostalimi v EU Križmanova je na novinarski konferenci v Ljubljani izrazila ponos, da je ocena slovenskega statističnega urada med uradi v ostalih članicah EU zelo visoka in da uživa urad visoko stopnjo zaupanja. Zavrnila je tudi vsako tezo, da je slovensko statistično poročanje o primanjkljaju in dolgu lahko kakor koli primerjati z grškim.

V Sloveniji le dan in pol, v Grčiji 54 dni Njene besede je podkrepil Andrej Flajs, ki se na uradu ukvarja s statistiko nacionalnih računov, ko je povedal, da je Evropski statistični urad Eurostat lani za kontrolni obisk na slovenskem statističnem uradu porabil dan in pol, medtem ko so strokovnjaki Eurostata v Grčiji v lanskem letu skupno preživeli kar 54 dni, pri čemer je bil en obisk dolg 40 dni.

Pri poročanju Evropski komisiji oz. Eurostatu v okviru postopka presežnega primanjkljaja v skladu z medsebojnim dogovorom sodelujejo statistični urad, Banka Slovenije in ministrstvo za finance, pri čemer se morajo natančno držati metodologije ESA95, ki velja za poročanje v EU.

Slovenija Eurostatu o primanjkljaju in dolgu poroča dvakrat letno in v zadnjem poročilu je navedla, da je dolg države ob koncu leta 2009 dosegel nekaj pod 12,52 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Višji dolg države v primerjavi z letom 2008 Vodja sektorja za analize, metodologijo in bilance javnega financiranja na finančnem ministrstvu Stane Vencelj je ob tem zatrdil, da je po ocenah konsolidirani dolg države lani dosegel nekaj pod 13,56 milijarde evrov, kar predstavlja 37,9 odstotka BDP. V primerjavi z letom 2008 se je dolg države povečal za 15,4 odstotne točke.

Dolg države naj bi se po predhodnih ocenah ministrstva ob sprejetih proračunih in načrtu zadolževanja države v letu 2011 povzpel na 15,68 milijarde evrov oz. 42,1 odstotka BDP, v letu 2012 pa naj bi se znižal le malenkostno, in sicer na 15,59 milijarde evrov oz. 39,9 odstotka BDP.

Javno garantirani dolg pravnih oseb zunaj sektorja država (npr. Družbe za avtoceste v RS (Dars), Slovenske železnice) in poroštva bankam v okviru jamstvenih shem pa so lani po ocenah ministrstva dosegli 7,38 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka BDP. Od tega je zgolj javno garantirani dolg Darsa znašal nekaj nad tremi milijardami evrov oz. okoli devet odstotkov BDP. Možnost, da ta dolg postane dolg države, je po dosedanjih izkušnjah Vencelj ocenil kot zelo majhno. V letih 2009 in 2010 so namreč plačila zapadlih poroštev države dosegla le 9,22 milijona evrov, kar je malenkost nad 0,10 odstotka vseh danih poroštev države.

Sorazmerno visoka državna jamstva Križmanova je sicer zatrdila, da so državna jamstva v Sloveniji sorazmerno visoka in pomenijo potencialno nevarnost, ki pa jo je zelo težko napovedovati. Flajs je medtem ugotovil, da se je vsota dolga države in javno garantiranega dolga v zadnjih letih zvišala z okoli 30 na preko 60 odstotkov BDP, zato ni več irelevantno, kako bodo naraščali v prihodnje.

Križmanova je na vprašanje, če so zahteve računskega sodišča glede evidentiranja poslov v imenu in za račun države v nasprotju z metodologijo ESA95, novinarje pozvala, naj ne povezujejo statističnega urada in računskega sodišča, saj gre za dve neodvisni ustanovi, ki nista v nikakršnem sporu.

Statistični urad, ministrstvo za finance in Banka Slovenije morajo namreč delovati po metodologiji ESA95 in po navedbah Križmanove jim nihče ne more po zakonu o državni statistiki naročati teh sprememb metodologije. Sama sicer iz porevizijskega poročila računskega sodišča ne more razbrati zaključka, da se dolg oz. primanjkljaj države ne beležita pravilno, meni pa, da bi bilo to moč razbrati iz nekaterih izjav in da je prišlo do nesporazumov.