S tem bo dal DZ finančnim trgom signal, da Slovenija obvladuje stroške ter se lahko prilagaja razmeram na finančnih trgih. Kot je dejal, bo varčevanje potekalo podobno kot do sedaj. Minister tako ne pričakuje, da bo rebalans talec trenutne politične situacije in političnih preračunavanj v luči glasovanja o zaupnici vladi.
Križanič: Padec rebalansa ne bi bil pravi signal
V vsakem primeru ostaja napoved, da bo v primeru padca rebalansa finančno ministrstvo poseglo po ukrepu zaključka proračunskega leta, kar pomeni, da proračun ne sprejema novih obveznostih z izjemo nujnih in se tako izvajajo zgolj dogovorjena plačila. Vendar pa to po Križaničevih besedah ne bi bil pravi signal, saj bi to pomenilo, da DZ ni pokazal ustrezne odzivnosti na razmere.
Razprava v DZ bo, tudi če vlada pade
Glede sprememb proračuna za 2012 ima vlada po ministrovih besedah glede na dosedanjo prakso tudi v primeru padca vlade dolžnost, da v DZ vloži spremembe proračuna za prihodnje leto, ki bodo pripravljene do konca septembra. Križanič zato pričakuje, da bo DZ tudi o tem razpravljal normalno.
Kot pravi Križanič, orientacijsko pripravljajo tudi proračun za 2013, a so trenutne razmere tako negotove, da je zelo težko oblikovati javnofinančno politiko za dve leti vnaprej.
Še dodatno varčevanje v javnem sektorju?
Varčevanje naj bi bilo tudi v letu 2012 še naprej po vzoru tistega iz rebalansov proračunov za lani in letos. Gre torej za omejeno rast oziroma zamrznitev plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev. Glede možnosti za dodatno varčevanje v javnem sektorju se minister ni želel opredeljevati do porabe posameznih ministrstev. Kot je zatrdil, je varčevanje jasno postavljeno, in sicer tako, da se ohranja socialna država in omejuje zgolj rast izdatkov. Vseeno pa minister meni, da obstaja še nekaj možnosti pri racionalizaciji javnega sektorja.
Davčne blagajne in davek na nepremičnine ...
Je pa Križanič kot dodaten pomemben signal trgom in tudi domači javnosti omenil tudi načrtovane ukrepe na področju javnofinančnih prihodkov. Gre za modernizacijo informacijskega sistema davčne uprave, od česar si na ministrstvu obetajo za 200 milijonov evrov dodatnih prilivov, uvedbo davčnih blagajn, kjer naj bi bili pozitivni učinki vsaj 45 milijonov evrov, in davek na nepremičnine, ki je po njegovih besedah v trenutnih razmerah znova bolj aktualen, prvi možen rok za njegovo uvedbo pa je sredi prihodnjega leta.
Na ministrstvu si od slednjega obetajo 309 milijonov davčnih prilivov za lokalne skupnosti ali enkrat več kot po dosedanjem sistemu obdavčitve nepremičnega premoženja.
"Osnovna prioriteta ostaja spodbujanje razvoja, družbe znanja ..."
Ob varčevanju sicer osnovna prioriteta po Križaničevih besedah ostaja spodbujanje razvoja, družbe znanja, novih tehnologij in nastajanja novih podjetij z višjo dodano vrednostjo. Tako se zagotavlja dovolj visoka raven investicij na tem področju.
Od lanskega rebalansa večjih projektov ni bilo
Večjih investicijskih projektov za spodbujanje gospodarstva po ministrovih besedah ni že od rebalansa lanskega proračuna naprej. Ponovil je, da je država želela spodbuditi tudi gradbeništvo, a se je kot največja težava izkazalo umeščanje v prostor. Kot glavni primer investicijskega spodbujanja povpraševanja s strani države je omenil drugi tir železniške povezave Koper - Divača. Križanič upa, da bodo v kratkem objavljeni večji razpisi in da bo tako projekt lahko financiran tako z državnimi kot z evropskimi sredstvi. Za razvojne osi se medtem predvideva javno-zasebno partnerstvo, a umeščanje v prostor pri teh projektih še ni tako daleč.
4
