Križanič kljub ugodnejšim prilivom pričakuje rebalans proračuna

Proračunski prilivi v prvem trimesečju so sicer po Križaničevihi besedah ugodnejši od pričakovanj, v okviru stabilizacije javnih financ pa je izpostavil omejitev javnega dolga pri 45 odstotkih BDP. O načrtih za stabilizacijo tečejo pogovori z EK Križanič je na skupni novinarski konferenci z ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem predstavil letošnji dopolnjen program stabilnosti, ki ga je vlada sprejela minuli četrtek, sedaj pa o načrtih za kratkoročno in srednjeročno stabilizacijo javnih financ tečejo pogovori z Evropsko komisijo in socialnimi partnerji. Dopolnjen program stabilnosti in spremljajoči srednjeročni javnofinančni okvir določata, da se bo do konca leta 2013 javnofinančni primanjkljaj znižal pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in da se ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj do konca leta 2015 zniža pod odstotek BDP, uravnotežen javnofinančni položaj pa naj bi Slovenija dosegla do konca leta 2016.

Poleg tega sta cilja javnofinančne politike v prihodnjih letih po Križaničevih besedah še krepitev dolgoročne javnofinančne konsolidacije in potencialne gospodarske rasti z izvajanjem strukturnih reform, pri čemer je posebej izpostavil uveljavitev pokojninske reforme.

Brez reforme bodo potrebni zelo ostri kratkoročni varčevalni ukrepi Križanič je ponovil opozorilo, da bodo brez reforme potrebni zelo ostri kratkoročni varčevalni oziroma prilagoditveni ukrepi. Gaspari je problematiko ponazoril s podatkom, da bo leta 2020 izdatkov za pokojnine za okoli milijardo evrov oziroma okoli dva odstotka BDP več kot danes. V tej luči bo treba za toliko zmanjšati ostale javnofinančne izdatke.

Bistvo pokojninske reforme je zato po njegovih besedah to, da se pravočasno začne proces, ki bo omogočil prilagoditev tem novim potrebam, in sicer tako, da bo zagotovljeno normalno delovanje javnega sektorja. Kdor danes pravi, da reforma ni potrebna, ne razume tega osnovnega izhodišča, pravi Gaspari in pri tem opozarja, da v Sloveniji kot eni redkih v Evropi tega ne razumemo.

Novi ciljni scenarij konsolidacije javnih financ ob napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj o nekoliko počasnejši gospodarski rasti tako za letošnje leto predvideva primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP, kar je 1,3 odstotne točke več od napovedi iz predhodne dopolnitve programa stabilnosti.

Prihodnje leto naj bi se znižal na 3,9 odstotka BDP, kar je 0,8 odstotne točke več od predhodnih napovedi, v letu 2013 pa naj bi upadel na 2,9 odstotka, medtem ko je vlada še lani pričakovala, da se bo znižal le na 1,6 odstotka BDP. Javnofinančni odhodki naj bi se kot delež BDP z letošnjih 48,2 odstotka znižali na 43,1 odstotka v letu 2014.

Strategija fiskalne konsolidacije še naprej temelji na omejevanju izdatkov Strategija fiskalne konsolidacije tako še naprej temelji na omejevanju izdatkov in ne na zvišanju davkov, skupna davčna obremenitev naj bi tako v celotnem petletnem obdobju ostala na približno enaki ravni. Predvideva se zgolj uvedba davka na nepremičnine.

Križanič je pojasnil, da je ta že napisan, predvideno je še nekaj manjših popravkov. Njegov sprejem na vladi je odvisen od izpolnitve nekaterih pogojev, pri čemer je glavni ta, da geodetska uprava pripravi evidenco nepremičnin in potrebno informacijsko podporo. Zakon po njegovih besedah predvideva dolgo uvajalno dobo, tako da bo dovolj časa za prilagoditev.

Ukrepi na strani odhodkov predvidevajo restriktivno politiko plač Ukrepi na strani odhodkov predvidevajo restriktivno politiko plač, tako da bi masa plač v javnem sektorju ostala nespremenjena. Konkretni ukrepi so povezani z dialogom s sindikati. Predvideva se še restriktivna politika socialnih transferjev in pokojnin. Glede varčevanja s prilagoditvijo socialnih pravic pa je Križanič zatrdil, da je to odvisno predvsem od socialnega dialoga.

Poleg tega vlada načrtuje še omejevanje rasti materialnih stroškov države in delno zmanjšanje investicij s 3,7 odstotka BDP v letošnjem letu na 3,2 odstotka BDP v letu 2014. Pri tem naj po Križaničevih besedah ne bi ogrožali črpanja sredstev EU, investicije pa naj bi bile bolj ciljane.

Križanič je v okviru konsolidacije javnih financ posebej izpostavil prenovo zakona o javnih financah, ki bo med drugim uzakonil fiskalno pravilo, programski proračun, zgornjo mejo javnega dolga postavil pri 45 odstotkih BDP in okrepil vlogo fiskalnega sveta.

Če bo dolg zanihal nad omenjeno mejo, se bodo v določenem prehodnem obdobju sprejeli določeni ukrepi, pri čemer bo najverjetneje prvi unovčenje nekaterih vlog države v bankah, ki predstavljajo okoli sedem odstotkov BDP, poleg tega pa bo za znižanje dolga ključno tudi upravljanje z nestrateškimi kapitalskimi naložbami države.

Prilivi v prvem letošnjem trimesečju so ugodnejši od pričakovanj Križanič je dejal, da so proračunski prilivi v prvem letošnjem trimesečju ugodnejši od pričakovanj in da se pobirajo z lanskoletnega dna, tako da se vsaj za sedaj uresničujejo napovedi o postopnem zvišanju prihodkov.

Vseeno pa pravi, da je pričakovati rebalans letošnjega proračuna. V tej luči je omenil okrepljene ukrepe države na trgu dela, ki naj bi se delno financirali iz proračunske rezerve in skozi sredstva EU, delno pa prek rebalansa.

Odstop Trobec Bučanove ne bo ogrožil črpanja sredstev EU Tako Gaspari kot Križanič sta sicer zatrdila, da odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ne bo ogrozil črpanja sredstev EU. To se je izboljšalo predvsem zaradi odprave nekaterih ovir in boljše koordinacije ministrstev.