Guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu se zdita predloga zakonov o davku na bilančno vsoto bank in o davku na finančne storitve popolna strokovna katastrofa.
Kot je Kranjec dejal v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo, sta oba predloga problematična in sam bi na mestu finančnega ministra to skušal ustaviti, premislil bi, ali se to izplača ali ne.
"Namen zakona je dober, a operativna izvedba in učinek sta zelo vprašljiva"
Kranjec ne zanika, da je namen zakona o davku na bilančno vsoto bank dober, a operativna izvedba in učinek sta po njegovem zelo vprašljiva. Banke ne kreditirajo samo zato, ker jim grozi kazen, da bodo plačale davek, temveč ocenjujejo, ali obstajajo kreditno sposobni posojilojemalci. "Zdaj pa se sprašujem, ali bodo banke kljub temu kreditirale, da bi se izognile davku. Moje mnenje je, da ne," je poudaril.
"Recimo, da mora banka plačati milijon evrov davka, če ni dovolj kreditirala. To se ji še vedno bolj splača, kot da odobri kredit za pet milijonov evrov, pa jih nato štiri ali pet milijonov izgubi," je ponazoril Kranjec in menil, da je izhodišče za ta zakon absolutno nevzdržno.
"Ali je naš namen, da banke še naprej izkazujejo izgube?"
Glede predlaganega zakona o davku na finančne storitve pa se guverner boji, da je ideja za ta davek prevzeta iz razmišljanj v zahodni Evropi, ko so investicijske banke zelo intenzivno financirale izvedene finančne instrumente. S tem davkom bi se po Kranjčevih besedah povišali stroški, saj bi banke davek prevalile v cene. Če tega ne bodo vgradile v cene, se jim bo zmanjšal dobiček, ki je že zdaj negativen, to pa bi izredno poslabšalo položaj bank.
"Ali je naš namen, da banke še naprej izkazujejo izgube, in to kljub temu, da bodo enkrat očistile portfelj?" se sprašuje Kranjec in dodaja, da je poleg tega zakon o davku na finančne storitve tudi administrativno izredno težko prenesti v prakso.
Kranjec bi razmislil o povišanju standardne stopnje DDV za eno odstotno točko
Glede napovedanega dviga znižane stopnje DDV za nekatero blago in storitve je Kranjec dejal, da bi sam prej razmislil o povišanju standardne (20-odstotne) stopnje DDV za eno odstotno točko. To je po njegovih ocenah bistveno bolj donosno in manj diskriminativno.
Kranjec se je v pogovoru dotaknil tudi nekaterih kritik v zvezi z nadzorom Banke Slovenije. Kot je dejal, te prihajajo od tistih, ki ne poznajo dovolj, kako poteka nadzor. "Naš nadzor se izvaja tako, da če ugotovimo nepravilnosti, zahtevamo, da jih banka odpravi. Gledamo kreditno portfelj in poslovanje banke, da bi ugotovili, ali je ogrožena stabilnost banke. Nimamo dostopa do dokumentov zaupne narave, ki se skrivajo po predalih. Takšna pooblastila ima samo policija in drugi preiskovalni naravi. Če pa nepravilnosti ali sum ugotovimo sami, smo to posredovali ustreznim organom," je pojasnil.
Novi zakon o bančništvu je centralni banki po Kranjčevih besedah dal večjo možnost za sodelovanje pri imenovanju v nadzorne svete bank. "In tudi pri zadnjih imenovanjih smo člane nadzornih svetov bank povabili na pogovor," je dejal. Banka Slovenije je od nekaterih bank, ki so letos imenovale nove nadzornike - NLB, NKBM, Abanka in SID banka -, tudi zahtevala sklice skupščin, na katerih naj poskrbijo za zamenjavo neustreznih članov nadzornega sveta.
Kranjec: V 20 letih smo razvili dogmo, da je država odgovorna za vse. To je napačen pristop
Glede državnega lastništva v bankah Kranjec poudarja, da ni nikjer rečeno, da mora država tudi gospodariti. Pri tem navaja Keynesovo trditev, da naj država dela samo tisto, kar dela bolje od gospodarstva. "Mi smo pa v 20 letih razvili dogmo, da je država odgovorna za vse. To je absolutno napačen pristop. Veselim se trenutka, ko bo država z dejanji pokazala, da izstopa s področij, ki sploh ne bi smela biti njena prioriteta," je dejal in dodal, da pa se pridružuje tistim, ki želijo, da bi banka ostala samostojna, a z odgovornim lastnikom, "takim, ki ga skrbi, kaj bo z njegovim vložkom".
"Banke bodo morale portfelje čistiti vsaj še leto ali dve"
Kranjec še ocenjuje, da bodo morale banke portfelje čistiti vsaj še leto ali dve. "Nič me ne bi presenetilo, če bi bančni sistem kot celota letos spet izkazal izgubo," pravi in dodaja, da bodo zelo zanesljivo slabitve v našem bančnem sistemu tudi letos takšne, kot so bile, in ne bo nobenega dobička. In zelo verjetno bo tako tudi prihodnje leto.
3
