Kraljič kritičen do nesposobnosti za izvedbo reform

Zaradi torpediranja pokojninske reforme s strani sindikatov in opozicije je Slovenija izgubila kredibilnost v Evropi, dodaja nekdanji direktor družbe McKinsey. Peter Kraljič je na srečanju Kluba gospodarstvenikov slovenske Istre v Kopru najprej podal sliko globalnih gospodarskih razmer in priznal, da Slovenija sama na sebi nima kaj dosti vpliva na mednarodne trge. Majhnost je po drugi strani lahko tudi prednost naše države, ker se lahko hitreje odzovemo na spremembe.

Sicer pa Kraljiča čudi, da vse do zdaj ni bilo mogoče najti nacionalnega konsenza glede ključnih razvojnih vprašanj. Tako je izrazil upanje, da bo nova vlada imela dovolj široko večino in bo delovala na podlagi širokega konsenza.

Ena osrednjih težva je "vpletanje politike v gospodarstvo" Kot eno osrednjih težav Slovenije je navedel vpletanje politike v gospodarstvo oziroma nenehne kadrovske spremembe, ki so se dogajale pod vsakokratno vlado. Slovenija si tega preprosto ne more privoščiti, saj nima dovolj številčnega kompetentnega managementa, da bi ga lahko kar naprej menjavali. Kot primer takšnega kadrovanja je Kraljič navedel menjave v vodstvu Slovenskih železnic pod ministrom Patrickom Vlačičem.

Poleg takšnih menjav, ki so vodile v pomanjkanje kontinuitete in posledično vplivale na učinkovitost podjetij v večinski državni lasti, je gost obalnega kluba gospodarstvenikov opozoril na nesposobnost izvesti potrebne strukturne reforme. Še pokojninsko reformo, ki so jo spravili skozi sito državnega zbora, so nato "torpedirali" na referendumu, je opozoril.

Prav tako kljub številnim papirjem Kraljič ne vidi konkretne agende, ki bi predstavljala celovito vizijo naše družbe in gospodarstva. Premalo je skrbi predvsem za mala in srednja podjetja, ki so temelj gospodarskega razvoja, je ocenil.

Kot ključ za uspeh Kraljič izpostavlja odgovorne lastnike, kompetentne in strokovne nadzorne svete, ki niso politično izbrani, kompetentne uprave, ki so tudi posledica kontinuitete vodstva, ter ustrezno motivirane delavce.

Kraljič kritičen do vsesplošne "vojne proti tajkunom" Med zamujenimi priložnostmi je Kraljič navedel nesposobnost, da bi v preteklosti privabili t.i. greenfield naložbe. Poleg tega je bil kritičen do vsesplošne "vojne proti tajkunom". Namesto usmerjanja v tiste, ki so kršili zakonodajo, se namreč na ta način vzbuja negativno klimo do podjetništva nasploh.

Gost je tudi zavrnil enačenje nacionalnega interesa z reševanjem podjetij vsepovprek. Nacionalni interes je po njegovem blaginja naroda, ki jo dosežemo z uspešnimi, ne pa s "subvencioniranimi" podjetji.

Sicer pa bi morala Slovenija za pravi gospodarski preskok po njegovem vlagati več denarja, do štiri odstotke proračuna, v raziskave in razvoj. Prav tako bi morali biti pozornejši na to, kako se znotraj tega porazdelijo sredstva.