Kotolenko: Program samozaposlovanja je dober in ne vodi v revščino

S tem se je odzval na trditve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da samozaposlitev vodi v revščino. "Ministrstvo nikogar ne sili v samozaposlitev" Ministrstvo za delo nikogar ne sili v samozaposlitev ter s samozaposlovanjem tudi ne popravlja statističnih podatkov o brezposelnosti, je dejal Kotolenko. "Nekdo, ki dela, zaradi tega gotovo ni bolj reven" Trditev, da samozaposlitev vodi v revščino je po njegovem mnenju neargumentirana, "saj nekdo, ki dela, zaradi tega gotovo ni bolj reven". Ob tem pa je poudaril, da se je potrebno zavedati, da je v tržnem gospodarstvu nastajanje in umiranje poslovnih subjektov nekaj popolno normalnega.

Kotolenko je pojasnil, da ministrstvo za delo s spodbujanjem samozaposlovanja podpira predvsem brezposelne osebe, ki želijo udejaniti neko podjetniško idejo in se samozaposliti. Po njegovem mnenju so bile na novinarski konferenci ZSSS predstavljene nekatere pavšalne navedbe, ki niso bile podkrepljene z argumenti in podatki.

Nekateri so spodbujani k samozaposlitvi Strinja se sicer, da je situacija na trgu dela včasih takšna, da so nekateri zaposleni s strani delodajalcev spodbujani k samozaposlitvi. "Vendar je potrebno povedati, da se to dogaja mimo države ter da mi nimamo vzvodov, da bi tukaj lahko vplivali", je dejal Kotolenko in pojasnil, da je zaposlovanje stvar dogovora med delodajalcem in tistim, ki se zaposluje.

Lani se je s subvencijo samozaposlilo 5100 ljudi Interes za dodelitev subvencije za samozaposlovanje je sicer v zadnjih letih velik, lani se je tako s subvencijo samozaposlilo 5100 ljudi, približno 300 ljudi pa se je samozaposlilo brez subvencije, je pojasnil Kotolenko.

Pojasnil je, da pri postopku pridobitve subvencije za samozaposlitve prihaja do dvostopenjskega postopka selekcije, saj morajo kandidati najprej opraviti individualni razgovor pri podjetniškem svetovalcu, potem pa se še udeležiti tridnevnega tečaja. Ministrstvo z ostalimi programi spodbuja tudi redne zaposlitve, potrebno pa se je zavedati, da ministrstvo lahko subvencionira zaposlovanje samo za ranljive skupine, je dejal.

V petih letih preživi 30 do 50 odstotkov novih poslovnih subjektov V vseh tržnih gospodarstvih je sicer običajno, da v petih letih preživi 30 do 50 odstotkov novih poslovnih subjektov, približno 20 odstotkov teh subjektov pa čez pet let že ustvarja nova delovna mesta, je dejal. Po treh letih pa je več kot polovica omenjenih poslovnih subjektov v Sloveniji še aktivnih, kar je dosežek, ki je primerljiv z Evropo. Ob tem je poudaril, da so "majhna in mikro podjetja najpomembnejši generator novih delovnih mest".

Program APZ je po Kotolenkovem mnenju izredno ciljno usmerjen Program aktivne politike zaposlovanja (APZ) je po Kotolenkovem mnenju izredno ciljno usmerjen, kljub temu da je sodelavec ZSSS Goran Lukič opozoril, da je ministrstvo za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih namenilo dva milijona evrov, kar je več kot štirikrat manj kot za program subvencij za samozaposlitve. Kotolenko je dejal, da lahko država pri subvencioniranju pomaga le s toliko sredstvi, kot jih ima na voljo.

Na ministrstvu za delo sicer pripravljajo evalvacijo programa samozaposlovanja, ki jo bodo opravili neodvisni zunanji revizorji, predvidoma pa bo končana do konca leta.

ZSSS: Samozaposlitev vodi v revščino Potem ko je zavod za zaposlovanje objavil, da bo konec avgusta znova začel z vključevanjem v ukrep samozaposlovanja in da je za subvencije za samozaposlitev na voljo 9,5 milijona evrov, so na ZSSS opozorili, da samozaposlitev pogosto vodi v revščino. Dodali so, da država na ta način izboljšuje statistiko brezposelnosti.

"Samostojen si samo v revščini" Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da je samozaposlitev pogosto posledica pomanjkanja drugih možnosti in zlorabljenega načela, "da je važno, da imaš delo in da delaš". Vzpostavitev takšnega statusa je pogosto pot v revščino, je poudaril. "Samostojen si samo v revščini," je dodal. Po njegovih besedah so prav samozaposleni in zaposleni za določen čas tisti, ki prvi občutijo težave podjetja. Pogosto so diskriminirani, izkoriščani, je dodal.

Lukič je spregovoril o t. i. lažni samozaposlitvi Sodelavec ZSSS Goran Lukič je ob tem spregovoril o t. i. lažni samozaposlitvi. "T. i. samozaposlena oseba pri istem 'delodajalcu' opravlja identične naloge kot ostali redno zaposleni sodelavci. Le da ne gre več za delavca, temveč za 'storitev', in da ta delavec nima več delodajalca, temveč 'naročnika'," je dejal. Dodal je, da je za delodajalca takšen način kamufliranja rednega delovnega razmerja zelo priročen, saj prenese celotno breme plačevanja socialnih prispevkov na delavca, "sam pa si poleg tega opere roke, kar se tiče odgovornosti do delavca z naslova socialnega zavarovanja".