Komisija DZ za nadzor javnih financ in odbor DZ za gospodarstvo sta na skupni seji ministrstva za pravosodje in javno upravo pozvala k pripravi sprememb insolvenčne zakonodaje.
Poziv je šel tudi v smeri sprememb zakonodaje, da bi bolj učinkovito preganjali gospodarski kriminal in oškodovanje upnikov. Komisija za nadzor javnih financ je sprejela tudi sklep, s katerim vlado in ministrstvo za pravosodje poziva, naj za pregled insolvenčnih postopkov za preteklih 20 let ustanovita delovno skupino, ki naj poleg obsega stečajne mase in imenovanj upraviteljev pridobi tudi podatke o povprečnem poplačilu upnikov, oškodovanju javnih financ, lastništvu premoženja, ki se je prodajalo v insolvenčnih postopkih, in o stroških postopkov.
Pogačnik: Sklepi vlade iz oktobra so bolj konkretni in bolj učinkoviti
Odbor za gospodarstvo pa je ta sklep zavrnil. Kot je dejal Marko Pogačnik (SDS), so sklepi vlade iz oktobra - v katerih ta med drugim pričakuje podatke o imenovanju upraviteljev, obsegu stečajnih mas in sodnikih, ki so vodili postopke, za zadnjih 20 let ter o ugotavljanju morebitne kazenske odgovornosti pri vodenju insolvenčnih postopkov - bolj konkretni in bolj učinkoviti.
"Težava je sistemske narave"
Predstavnik Združenja stečajnih upnikov, ki je dalo pobudo za današnjo sejo odbora in komisije, Bojan Oblak je dejal, da v insolvenčnih postopkih prihaja do oškodovanja upnikov in, ker so med upniki tudi proračunski uporabniki in podjetja v državni lasti, tudi do oškodovanja javnih financ. Ugotovili so, da je težava sistemske narave: "Obstoječa zakonodaja ni imela mehanizmov, s katerimi bi preprečili ali vsaj omejili oškodovanje v okviru insolvenčnih postopkov, ki jih vodijo sodišča."
V združenju so zadovoljni, da je ministrstvo za pravosodje in javno upravo pri pripravi novele insolvenčnega zakona upoštevalo nekatere njihove predloge, da pa so potrebne še dodatne spremembe, tudi drugih zakonov. Pri novem insolvenčnem zakonu, ki ga napoveduje ministrstvo, pa pričakujejo, da bo usmerjen v nadaljnji razvoj podjetij ob hkratnem varovanju interesov upnikov, da bo zagotovil, da bodo postopki vodeni bolj strokovno, ter da bo zagotovil nadzor in sankcioniral neetično in protipravno ravnanje.
Kotnik: Najhujše zlorabe so pri prisilni poravnavi
Član strokovnega sveta Vseslovenskega združenja malih delničarjev Tadej Kotnik je opozoril, da so najhujše zlorabe pri prisilni poravnavi, saj da v veliko primerih vodstvo ali lastniki podjetja, ko ugotovijo, da bo podjetje insolventno, začnejo izčrpavati podjetje. Zakon omogoča poplačilo vsaj polovice terjatev v štirih letih, a lahko v tem času vodstvo oz. lastniki podjetje v celoti izčrpajo in upniki ne dobijo nič, podjetje pa gre v stečaj. Zavzel se je za spremembo zakona, da bi bilo poplačilo po letih enakomerno razdeljeno.
Katere novosti prinaša predlog novele insolvenčnega zakona?
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman je med spremembami v predlogu novele insolvenčnega zakona izpostavil, da bo lahko upniški odbor razrešil stečajnega upravitelja, da bodo imeli upniki možnost vpogleda v dokumentacijo upravitelja v stečajnem postopku, da bo kot insolventno veljalo podjetje, ki ima račune blokirane neprekinjeno 60 dni oz. s prekinitvami 90 dni, da bodo v prisilni poravnavi določena vmesna poplačila terjatev po letih in da bodo delavci lahko podali ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bo podjetje zamujalo z izplačilom plače v višini vsaj minimalne plače ali prispevkov več kot 15 dni. Delavcem po novem tudi ne bo več treba plačati predujma pri vložitvi predloga za stečaj. Predlog novele bo po njegovih besedah v vladnem postopku predvidoma takoj po novem letu.
Na ministrstvu želijo sicer v posebnem zakonu urediti možnost konverzije terjatev v kapital, še pred začetkom postopkov po stečajnem zakonu. S tem bi se lahko podjetje rešilo dolgov in poslovalo naprej. Za prihodnje leto je v načrtu priprava novega insolvenčnega zakona, ki naj bi bil po Hartmanovih besedah manj zapleten in tako bolj učinkovit.
Han: Ne smemo več izgubljati podjetij in delovnih mest
Matjaž Han (SD) je menil, da so insolvenčni postopki ena ključnih težav v času, ko je udarila kriza. "Ne smemo več izgubljati podjetij in delovnih mest," je poudaril in dodal, da so glavni krivci za stanje lastniki, ki so izčrpavali podjetja, in banke. Opozoril je, da morajo v DZ ukrepati hitro in čim prej sprejeti zakonske spremembe, med drugim za skrajšanje postopkov. Podobno je Srečko Meh (SD) poudaril, da je treba odpraviti vzroke za dolgotrajnost postopkov, saj da so tisti, ki te postopke vodijo, ali premalo usposobljeni ali premalo zainteresirani.
Stepišnik: Glavni cilj bi moral biti, da se ohranijo zdrava jedra in delovna mesta
Stanko Stepišnik (PS) je opozoril, da postopka prisilne poravnave in stečaja nista odigrala svoje vloge. "Glavni cilj bi moral biti, da se ohranijo zdrava jedra in delovna mesta," je dejal in menil, da bi morala država ustanoviti posebno agencijo, ki bi podjetjem pomagala iskati partnerje in jim pomagala pri prestrukturiranju.
Šircelj: Prihaja do pajdaških insolvenčnih postopkov
Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal, da je pomemben časovni vidik in da bi bilo treba skrajšati postopke. Stanje je po njegovih besedah posledica razvoja dogodkov v preteklosti, ko se je veliko podjetij (pre)zadolžilo, ob izbruhu krize pa so jih banke, ki so tudi same ostale brez virov financiranja, pustile brez posojil. Insolvenčna zakonodaja pa se izbruhu krize ni prilagodila, med drugim glede možnosti umika lastnikov in prevzema podjetja s strani nekoga drugega, ki bo znal gospodariti, lahko tudi države, je dodal. Opozoril je tudi na nadzor nad stečajnimi postopki in upravitelji. "Prihaja do pajdaških insolvenčnih postopkov," je poudaril.
2
