Koga motijo davčne blagajne?

Prave davčne blagajne je vlada napovedovala že pred štirimi leti, ki pa jih zaradi nasprotovanja gospodarstva ni uvedla. Sredi leta 2013 se je raje odločila za milejšo različico virtualnih davčnih blagajn, s katero je prepovedala uporabo računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje računov. Njihov lanski izkupiček je znašal sto milijonov evrov več. A kljub temu nekateri ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, utajujejo prihodke tako, da ne izdajajo računov ali pa izdane račune v svojih elektronskih kopijah spremenijo ali naknadno izbrišejo iz evidenc, ugotavljajo inšpektorji.

Vlada je zato vendarle najpozneje do začetka prihodnjega leta odločena uvesti prave davčne blagajne, v primeru hitrejših postopkov javnih naročil pa že oktobra letos. V igri sta dva sistema: prvi je sistem, ki temelji na tehnologiji hranjenja podatkov lokalno na blagajni, drugi pa sistem davčnih blagajn, ki so neposredno prek spleta povezane s finančno upravo (Furs). Na finančnem ministrstvu se ogrevajo za zadnjega.

Država bi lahko pobrala do sto milijonov več davkov Država, ki si od davčnih blagajn obeta med 50 in sto milijoni evrov več pobranih davkov, bo imela z uvedbo sistema predvidoma dva milijona evrov stroškov, saj bo treba vzpostaviti poseben informacijski sistem.

Stroški za okoli 80 tisoč zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne, pa so ocenjeni na največ 300 evrov. Tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli nič stroškov, preostali pa bodo morali kupiti:

- računalnik z možnostjo dostopa do interneta - in program za blagajniško poslovanje.

Zraven je treba upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta, je ministrstvo še zapisalo v predlogu akcijskega načrta.

OZS: Strošek ne bo zgolj 300 evrov Medtem ko številni uvedbo pravih davčnih blagajn pozdravljajo, ji nekateri nasprotujejo.

"Uvedbo davčnih blagajn zahtevamo za vse poslovne subjekte, brez izjem, stroške pa naj krije država oziroma jih uporabnikom da v brezplačni najem," opozarjajo na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) in zavračajo navedbe Fursa, da bo strošek zanje le 300 evrov. Pravijo, da gre zgolj za nakup blagajne, čeprav v praksi dobivajo bistveno višje ponudbe, med 500 in 800 evrov. K temu je treba prišteti še 40 evrov mesečnega stroška za vzdrževanje blagajn. V OZS, ki združuje 30 tisoč članov, opozarjajo še na območja, kjer ni mogoč dostop do spleta.

"Vlada in Furs lahko naredita vse, samo da stroški uvedbe in vzdrževanja davčnih blagajn ne smejo bremeniti sredstev, namenjenih izvajanju zdravstvene dejavnosti. Za to bi bilo treba nameniti druga sredstva," so odločeni v Zdravniški zbornici, kjer zastopajo tudi zobozdravnike, ki po ugotovitvah inšpektorjev radi spreminjajo račune. Po njihovem mnenju obstoječe virtualne blagajne povsem zadostujejo.

Odvetniki opozarjajo na kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic V Odvetniški zbornici zatrjujejo, da je uvedba davčnih blagajn zaradi davčnih utaj smiselna le takrat, kadar kupci ne vzamejo računa. To davčnim zavezancem namreč omogoča, da gotovinskih prejemkov ne prikažejo v poslovnih knjigah. Primere, ko bi stranke pri odvetniku "pozabile" vzeti izdani račun, odvetnik pa bi nato storitev izbrisal iz prometa, si v odvetniški zbornici težko zamišljajo.

"Iz navedenih ugotovitev ni razvidno, kakšne bi bile koristi države od uvedbe davčnih blagajn pri odvetnikih. Povečujejo pa se možnosti kršitve načela zaupnosti razmerja med stranko in odvetnikom oziroma poklicne tajnosti ter ustavno zagotovljenih človekovih pravic strank. Ne nazadnje pa je treba za vsako skupino zavezancev, ki jim država nalaga dodatne finančne obveznosti, kot je nakup davčne blagajne, podati utemeljene razloge za to obremenitev. To še posebej velja v času gospodarske krize, ki je močno prizadela tudi odvetnike," so sporočili iz zbornice.

Odvetnik mora stranki izdati specificiran račun Pri mogočih kršitvah načela zaupnosti razmerja med stranko in odvetnikom se ti sklicujejo na 16. člen Odvetniške tarife, ki določa, da je odvetnik dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev. V specifikaciji računa je treba navesti:

- zneske odvetniških stroškov za posamezne storitve in izdatke, - predujme, kratek opis dejstev glede posameznih storitev, - opis izdatkov, - številke iz posebnega dela tarife, ki so bile uporabljene kot podlaga za odmero odvetniških stroškov, - ter vrednost predmeta pri storitvah, ki se vrednotijo po vrednosti predmeta.

Pri navajanju zneskov, ki so v posebnem delu tarife določeni v razponu, mora odvetnik kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo navedene zneske.

"V računu so torej navedeni vsi podatki, ki jih morajo odvetniki varovati kot poklicno tajnost – temeljno načelo pri opravljanju odvetniškega poklica pa je načelo zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko in stranka takšno razmerje tudi upravičeno pričakuje," so še pojasnili v zbornici. Dodali so, da veljavna zakonodaja, ki onemogoča brisanje računov, povsem zadostuje.

Težave neizdajanja računov nov sistem ne odpravlja Čeprav je spreminjanje računov najpogosteje opaziti v dejavnostih, kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, cvetličarstvo, taksiprevozi, zobozdravstvo, prodaja vstopnic, masažni saloni, pedikerstvo in podobne dejavnosti, so v OZS prepričani, da je trenutna ureditev virtualnih blagajn povsem zadosten ukrep, ki prinaša rezultate.

"Davčne blagajne ti ne pomagajo nič, če ne pritisneš na blagajno in izdaš računa. Zato tudi napovedan ukrep ne bo v celoti rešil težav, povezanih s sivo ekonomijo," opozarjajo na OZS.

Da bi se temu izognili, predlagajo obuditev akcije Vsak račun šteje, kjer bi potrošniki kot nekoč zbirali račune, za določene nakupe pa bi bila upoštevana davčna olajšava. Koristi bi imela tako potrošnik kot tudi poslovni subjekt.

Za obravnavanje kršitev pristojni davčni organi, ne zbornica Na težavo neizdajanja računov pri odvetnikih je pri svojem nadzoru opozarjal že tržni inšpektorat, ki je leta 2013 pri odvetnikih med 138 pregledi v devetih primerih odkril nepravilnosti.

"Odvetniška zbornica se zavzema za pravilno finančno poslovanje svojih članov. Vsekakor pa so država in njeni davčni organi tisti, ki so pristojni za obravnavanje tovrstnih kršitev. Zbornica v sodelovanju s finančno upravo odvetnike in uporabnike njihovih storitve ozavešča o tej obveznosti tudi z uporabo slogana Vklopi razum – zahtevaj račun na svoji spletni strani," so še odgovorili v odvetniški zbornici.