Kljub novim dopolnilom vlade, socialni partnerji niso zadovoljni

Sindikati vztrajajo, da je treba predlog zakona umakniti iz DZ in referenduma ne izključujejo. Delodajalci niso tako zelo odklonili, a za razpravo prav tako želijo več časa.

Šušteršič: Naredili smo vse, da upoštevamo pripombe Minister za financeJanez Šušteršič je povedal, da spremembe predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu sledijo tistemu, kar je bilo danes v razpravi izpostavljeno. "Naredili smo vse, da upoštevamo pripombe in da preprečimo, omejimo nekatere strahove. Glede na to, da se je na seji ESS eno uro govorilo o postopku sprejemanja zakona, mislim, da ni več vsebinskih razlogov, da bi zakonu nasprotovali," je zatrdil in izrazil pričakovanje, da bo zakon v DZ tudi sprejet.

Se bo premoženje Kada upravljalo posebej? Po zadnji različici zakona bi bila Kapitalska družba (Kad) sklad, ustanovljena skladno z zakonom o skladih, ki bi ga upravljala družba za upravljanje. Ta bi bila v lasti holdinga, imela bi lastni nadzorni svet, ki bi bil sestavljen na enak način, kot je zdaj nadzorni svet Kada. "To pomeni, da je premoženje Kada izločeno, da se ga upravlja posebej in da se ga nadzira tako kot sedaj Kad," je poudaril minister Šušteršič.

Modra zavarovalnica bi bila odvisna družba holdinga Modra zavarovalnica bi bila po predlogu odvisna družba holdinga, bila bi samostojna in bi imela takšno strukturo upravljanja, kot jo ima zdaj. Na Modro zavarovalnico bi se prenesel sklad javnih uslužbencev in dokler bi bilo tako, bi moral holding ostati v večinski državni lasti.

Realno bi lahko holding dobili do konca leta Šušteršič je izpostavil nujnost takojšnjega sprejema zakona o državnem holdingu, ker bo sama vzpostavitev holdinga terjala nekaj mesecev časa - realno bi ga lahko po ministrovih besedah dobili do konca leta - in ker bo s tem ustvarjena pravna podlaga za reševanje problema slabih terjatev bank.

"Slabe terjatve bank bi bilo na holding najbolje prenesti še letos" Vlada bo po Šušteršičevih napovedi čez poletje pripravila podroben načrt reševanja slabih terjatev bank, rešitve pa bo nato treba uskladiti še z Evropsko komisijo. "V zgodnji jeseni, septembra, bi lahko imeli neko celovito sliko, kako se bo to reševalo," ocenjuje finančni minister. Slabe terjatve bank bi bilo na holding najbolje prenesti še letos in Šušteršič upa, da jim bo to v primeru uveljavitve zakona tudi uspelo.

Minister še meni, da odločanje o predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu ni smiselno prestaviti na septembrsko sejo DZ, saj je vlada pripravila sistemsko rešitev, ki vsebuje dobre prakse iz zdajšnje zakonodaje, slabe pa odpravlja. Z dodatnim časom za usklajevanje o zakonskem predlogu po Šušteršičevem prepričanju z vidika vsebine ne bi pridobili ničesar.

Slabe in dobre naložbe ne gredo skupaj Generalni sekretar združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Igor Antauer je poudaril, da mešanje slabih in dobrih naložb, kot je to predvideno v zakonu o holdingu, ni prava rešitev. "V praksi se običajno iz dobrega dela vzamejo slabe stvari, da bi se z dobrim delom lahko nadaljevalo. Nekatere rešitve so sicer dobre, ampak menim, da je treba dobro premisliti in si vzeti čas, da se ne bomo potem tepli po glavi. Ne želimo skočiti v bazen, kjer je premalo vode."

Ta zakon omogoča razprodajo tistega, kar je ostalo Predsednik konfederacije Pergam Janez Posedi je poudaril, da je za sindikate koncept nesprejemljiv in da se bojijo predvsem, da se bo prodalo vse premoženje. "Če bomo prodali vse premoženje, bomo pokrili dolg, potem pa ne bomo imeli več ničesar. To bi bilo zame suženjstvo. Boljše upravljanje ni možno doseči samo z institucialnimi spremembami. Treba bi se bilo vsega lotiti drugače. Ta predlagani zakon bi lahko primerjal s tem, kot da bi slab plavalec reševal tistega, ki se utaplja. Vemo, kako se ta zgodba konča," je bil oster Posedi. Takšni holdingi se niso izkazali za dobre Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov je poudaril, da ideja takšnega holdinga ni nova. "V Evropi so jih ustanovile mnoge države, a so jih sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ukinili. V Avstriji je pridelal 35 milijard evrov izgube, v Italiji 58 milijard. Poleg tega ta koncept ni skladen s smernicami OECD, ki ne zahteva umika države iz gospodarstva, temveč umik politike. S tem zakonom pa bi storili ravno nasprotno," je v razpravi povedal Zorko, ki je prelagal, da naj si vlada vzame še nekaj tednov časa, saj po njegovem mnenju hitrost poslabšuje razmere v Sloveniji.

Že sama razprava je imela učinek na finančne trge Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je poudaril, da časa za spremembe ni, saj redni postopek zahteva potreben čas, ki pa ga preprosto ni. "Moram pa poudariti, da je samo obravnava predlaganega zakona na ponedeljkovem odboru za finance in monetarno politiko imela pozitiven odziv na finančnih trgih, saj se je spreed na obveznice takoj znižal. Poglejte, samo razprava o tem je imela pozitiven učinek." Na očitke, da je holding podlaga za tretji val privatizacije, pa je Živkovič odgovoril: "Ta zakon na noben način ne prejudicira prodaje slovenskega premoženja, tako da bi lahko rekel, da so bolj demagogoške." Prav tako so predstavniki vlade pojasnili, da so zakon pripravljali z vednostjo OECD, ki jim je predstavil kar nekaj pozitivnih praks, ki so jih upoštevali in tudi vnesli v zakon.

Janša: Sanacija bančnega sistema mora biti narejena transparentno Kot je včeraj poudaril predsednik vlade Janez Janša, je od sprejema zakona o Slovenskem državnem holdingu odvisno, ali bo Slovenija dobila v roke instrument, preko katerega bo lahko čistila bilance državnih bank, ne da bi neposredno bremenila davkoplačevalce, ali ne. Pri tem je izpostavil, da je skupen interes vlade in davkoplačevalcev v tem, da je treba sanacijo bančnega sistema narediti čim prej ter na način, da ne bo v celoti bremenila žepov državljanov. Sanacija bančnega sistema mora biti narejena transparentno in na način, da bo možno ugotavljanje odgovornosti. Po njegovih besedah pa je interes tistih, ki želijo, da se problem v slovenskem bančnem sektorju rešuje prikrito oziroma znotraj bank, velik, saj si želijo, da bi imeli nad reševanjem roko isti subjekti, ki so te probleme tudi povzročili, in da se ne bi ugotavljalo odgovornosti.