Keith Miles: Šušteršič je izbral pravo pot

Pred kratkim je potekala študija o Estoniji, ki bi lahko Sloveniji ponudila veliko smernic za prihodnost, v svoji kolumni za Finance piše finančni strokovnjak in svetovalec prve vlade Janeza Janše Keith Miles. Miles piše, da je med Slovenijo in Estonijo kar nekaj podobnosti. Država, ki je svojo neodvisnost drugič dosegla leta 1991, je namreč članica Nata, Evropske unije, schengna ter evrskega območja. BDP na prebivalca in kupna moč dosegata približno 80 odstotkov slovenskih ter se še povečujeta. Ima pa ta najsevernejša baltska država boljše ocene pri indeksu ekonomske svobode, pred Slovenijo pa je tudi po svetovnem indeksu svoboščin, indeksu preprostosti poslovanja in indeksu zaznavanja korupcije. Enako kot Slovenija je Estonija evro želela posvojiti, ker največ posluje z Nemčijo.

"Ne glede na vse pa je najzanimivejša značilnost estonskega gospodarstva to, da so se za sprejetje varčevalnih ukrepov odločili takoj po triletnem obdobju naslutenega gospodarskega razcveta, ki se je končalo leta 2007, kar je bilo v primerjavi s preostalimi evropskimi državami izjemno modro," nadaljuje Miles in dodaja, da je bila ta odločitev posledica krčenja posojil v severnoevropskih bankah, nezmožnosti vzdrževanja enakega tempa rasti ter hkratnega izbruha svetovne gospodarske krize. Kot v kolumni še opozarja Miles, je na hitro naraščanje zunanjega dolga in potrebo po poostritvi bančnega nadzora že leta 2007 opozoril strateški ekonomski svet prve Janševe vlade, katerega član pa je bil tudi Franc Križanič. "Res škoda, da Pahorjeva vlada, ki je bila izvoljena le nekaj mesecev po njegovi objavi, ugotovitev ni upoštevala."

Po njegovem mnenju bi namreč, če bi upoštevali te ugotovitve, uspeli stabilizirati gospodarstvo kljub šibkim poskusom uvajanja reform. Miles še dodaja, da so Estonci pred leti postorili veliko stvari, ki jih zdaj skuša izpeljati zdajšnja slovenska vlada, "zato se vsiljuje domneva, da bi ob ponovni izvolitvi Janševe vlade leta 2008 Slovenija lahko sledila estonski poti ter bila posledično zdaj v veliko boljšem finančnem položaju".

In kaj so storili Estonci? "Že leta 2008 so se odločili za varčevalne ukrepe, in to kljub sorazmerno majhnemu deležu javnega dolga, ki bi jim dovoljeval tudi mehkejše prijeme. Po izteku mandata prve Janševe vlade je bil primerljivo majhen tudi slovenski javni dolg, saj so ga s 27 odstotkov BDP-ja zmanjšali na 22. Kot vemo, se zdaj številke gibljejo blizu 50 odstotkov BDP-ja, in sicer brez vsakršnih reform prejšnje vlade, dolgovi pa še kar rastejo."

Estonci so korenito zmanjšali vladne izdatke ter "notranje razvrednotenje". Vse to pa je vodil njihov finančni minister Ligi. Vse to so po pisanju kolumnista izvajali tudi z željo po izpolnitvi kriterijev za sprejetje evra, zato razvrednotenje takratne estonske valute ni bilo mogoče. "Estoniji je splošne vladne izdatke uspelo zmanjšati za deset odstotkov, hkrati z znižanjem stroškov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, reformami bolniških nadomestil, poleg vsega omenjenega pa so ukrepi zajemali tudi splošno znižanje plač javnih uslužbencev, v povprečju za deset odstotkov, ministrske plače pa so znižali za celih 20 odstotkov. Skupni izkupiček ukrepov je bilo 66-odstotno zmanjšanje proračunske porabe in 33-odstotno zvišanje davkov."

Miles še piše, da so ukrepi vključevali tudi spremembe v sistemu spodbud na trgu dela, kot so krčenje nadomestil za brezposelnost, lažje ustanavljanje podjetij in boljši pravni nadzor spoštovanja pogodb. "V primerjavi s Slovenijo je bil estonski trg dela že tedaj prožnejši. Pri vsem tem je bilo najbolj pomembno, da so pri izvajanju varčevalnih ukrepov sodelovali vsi – povedano drugače: neljubo breme so si porazdelili." Rezultati omenjenega truda so danes očitni, piše Miles in dodaja, da ima Estonija danes spet "zdrave gospodarske temelje, državni proračun je uravnotežen, javni dolg majhen, stopnja brezposelnosti se znižuje, gospodarska rast povečuje, pobiranje davkov je stabilno, k čemur je morda pripomogla tudi razmeroma nizka stopnja davka na dohodek, ki znaša 21 odstotkov".

Miles v nadaljevanju zapiše tudi nekaj izjav finančnega ministra Jurgena Ligija, ki govori o tem, da so bili ukrepi nujni za vrnitev na pot dolgoročne in vzdržne gospodarske rasti. Kolumnist omenja tudi nasvete Neila Buckleyja, zaposlenega pri časopisu Financial Times, ki meni, da se je treba bolečih ukrepov lotiti čim prej, da je treba za izboljšanje učinkovitosti izvesti strukturne reforme in da je treba bremena porazdeliti čim bolj pravično.

Miles v svoji kolumni za Finance še zapiše, da se mu zdi, da je finančni minister Janez Šušteršič sicer izbral pravo pot, vendar bo imel veliko težjo nalogo kot njegov estonski kolega. "Estonija je imela namreč nekaj prednosti oziroma boljših okoliščin, ki jih Slovenija nima – večinski lastniki njihovih velikih bank so povečini Švedi, zato ni bilo treba reševati bančnega sektorja. Poleg tega se je Estonija v očeh tujih vlagateljev izkazala zelo dobro in ima veliko tujih naložb, dobri pa so tudi kazalniki svobode poslovanja in drugih svoboščin." Miles zaključi, da je za izhod iz krize treba sodelovati.