Torek, 2. 7. 2019, 12.22
5 let, 4 mesece
Kadrovska metla bo čistila po Hitu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
3
Marjan Pintar po dveh letih zapušča Hit.
Po nenadni razrešitvi uprave novogoriškega Hita je na izhodnih vratih tudi donedavni predsednik nadzornega sveta družbe. Kaj mu očitajo, kdo naj ga bi zamenjal in kdaj se bo stabiliziralo poslovanje državnega igralničarja?
Marjan Pintar, ki je od leta 2017 predsedoval nadzornemu svetu Hita, se bo moral že čez nekaj dni posloviti od novogoriške družbe. Delničarji bodo namreč v ponedeljek na skupščini odločali o njegovi takojšnji razrešitvi s položaja.
Pintar je v nadzornem svetu predstavljal interese mestne občine Nova Gorica, enega od lastnikov Hita. Bil je izbranec dolgoletnega župana Mateja Arčona, ki pa ga je na nedavnih lokalnih volitvah nepričakovano porazil Klemen Miklavič in prevzel vodenje občine.
Matej Arčon je izgubil na nedavnih lokalnih volitvah.
Namesto Pintarja je novogoriška občina za članico nadzornega sveta Hita predlagala odvetnico Tino Kikelj, ki prihaja iz Nove Gorice. Vrsto let je bila ena od vodilnih v ljubljanski odvetniški pisarni Brulc, Gaberščik in partnerji, leta 2017 pa je šla na samostojno pot.
Na skupščini bodo odločali tudi o izplačilu 1,15 milijona evrov dividend delničarjem in sklenitvi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku v letu 2020. Tem bodo podobno kot letos izplačali okoli 10 odstotkov dobička. Glede na lani je to okoli 300 tisoč evrov za okoli 1.600 zaposlenih.
Umik s položaja prvega nadzornika, a to ni bilo dovolj
Zakaj občina menja svojega predstavnika v Hitu, uradno ni znano. V zahtevi za dopolnitev dnevnega reda skupščine, pod katero je podpisan novi župan Miklavič, niso razkrili razloga.
Po neuradnih informacijah pa mora Pintar oditi zaradi proceduralnih napak pri jesenski krivdni razrešitvi uprave Hita pod vodstvom Janeza Mlakarja. Povod za njeno zamenjavo je bilo drastično poslabšanje poslovanja in počasno sprejemanje strategije poslovanja.
Čeprav naj bi imel nadzorni svet dovolj argumentov za Mlakarjevo zamenjavo, pa naj bi postopek izvedli (pre)hitro in neustrezno. Zaradi tega naj bi bila velika verjetnost, da bosta Mlakar in nekdanji član uprave Tevž Korent uspešna na sodišču in bosta od Hita iztožila visoko odškodnino.
Razrešene uprave zahtevajo tudi po več deset tisoč evrov
V zadnjem času so sodišča ugodila več tožbam, v katerih so nekdanji vodilni trdili, da so bili razrešeni nezakonito in so od svojih nekdanjih delodajalcev zahtevali odškodnino.
- Kot smo razkrili na Siol.net, je višje sodišče po dobrih treh letih odločilo, da je bila razrešitev nekdanje uprave Darsa, ki jo je vodil Matjaž Knez, nezakonita. Knez in nekdanji član uprave Franc Skok sta upravičena do šestih plač odpravnine. Knezu mora Dars plačati 54 tisoč evrov bruto, Skoku pa približno 48.500 evrov bruto. K obema zneskoma je treba prišteti še obresti, od Darsa pa bosta prejela še dobrih 17 tisoč evrov pravdnih stroškov.
- Maja letos je celjsko delovno sodišče odločilo, da je bila razrešitev poslovnega direktorja celjske bolnišnice Marjana Ferjanca iz krivdnih razlogov novembra lani nezakonita. Ferjanc je zahteval okoli 40 tisoč evrov.
- Luka Koper je februarja letos na vrhovnem sodišču izgubila v postopku proti nekdanjemu predsedniku uprave Gašparju Gašparju Mišiču. Sklep o njegovi razrešitvi iz leta 2014 je s tem postal ničen, kar bo podlaga za odškodninsko tožbo, v kateri Gašpar Mišič od Luke Koper zahteva 619 tisoč evrov.
- Vrhovno sodišče je oktobra lani v sporu med nekdanjim glavnim inšpektorjem za delo Borutom Brezovarjem in državo oziroma vlado, ki ga je na poziv protikorupcijske komisije razrešila aprila 2011, prisodilo v prid Brezovarju.
- Tudi Mateja Perger, nekdanja predsednica uprave Palome, je dobila tožbo zoper družbo zaradi razrešitve, sodišče pa ji je prisodilo 60 tisoč evrov odškodnine.
Informacije o tem, da bo moral Pintar oditi iz Hita, so se pojavile že kmalu po lokalnih volitvah. V upanju, da bi obdržal svoj položaj, so se odvijala tudi lobiranja, da bi vodenje Hita prevzel Pintar, vendar se z neizvolitvijo Arčona ta računica ni izšla.
Tomaž Repinc, predsednik uprave Hita
Kot smo poročali, je nadzorni svet decembra lani za novega predsednika uprave Hita imenoval Tomaža Repinca, ki dobro pozna družbo, njegova glavna naloga pa bo stabilizacija poslovanja družbe.
Konec maja je Pintar odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta družbe in ga prepustil Gregorju Bajraktareviću iz Kapitalske družbe (Kad). Toda to očitno ni bilo dovolj.
Kdo po novem obvladuje nadzorni svet
Medtem ko se največja slovenska igralniška družba poskuša rešiti iz poslovnih težav, je prišlo do otoplitve odnosov med ključnima akterjema, novogoriško občino in državo.
Vodenje nadzornega sveta Hita je namreč po šestih letih ponovno prevzel predstavnik države, ki je največja lastnica Hite. Pred tem je položaj prvega nadzornika zasedal izbranec novogoriške občine, ki je imela skupaj z zaposlenimi (ti imenujejo dva od šestih članov nadzornega sveta) glavno besedo pri upravljanju družbe.
Država bi morala vajeti v Hitu prevzeti že leta 2017, ko je prišlo do zamenjave polovice nadzornikov, vendar je ta položaj namesto Bajraktarevića iz Kada prevzel Pintar. Zanj je po naših informacijah glasoval tudi nadzornik Vasja Medvešček, ki ga je imenovala država.
Medvešček je bil tudi eden od tistih, ki je podprl Pintarja pri lanski zamenjavi Mlakarjeve uprave. To je očitno izbilo sodu dno, saj ga je manj kot mesec dni zatem država odpoklicala iz nadzornega sveta Hita.
Država in občina zakopali sekiro
Da bosta občina in država odslej delovali usklajeno v Hitu, je dalo vedeti tudi delovno srečanje v začetku junija med predstavniki večjih lastnikov.
Po njem so sporočili, da je treba "s ciljem uspešnega razvoja Hita upravi zagotoviti stabilnost in jo razbremeniti pritiska menjav, ki so se dogajale ob menjavi političnih vrhov. Tako se bo vodstvo lahko v miru posvetilo stabilnemu delovanju, izboljševanju poslovanja in načrtovanju nadaljnjega razvoja družbe".
Po naših informacijah se poslovanje Hita, ki je bilo v obdobju Mlakarjeve uprave bistveno pod pričakovanji, čisti dobiček je dosegal zgolj tretjino načrtovanega, izboljšuje. Vendar bo šele v drugi polovici leta jasno, ali je novi upravi uspel preobrat. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je sicer čisti dobiček povečal za 20 odstotkov.
Na fotografiji od leve proti desni: župan Nove Gorice Klemen Miklavič, prvi mož Hita Tomaž Repinc, član uprave SDH Andrej Božič in prvi nadzornik Hita Gregor Bajraktarević
Kam bodo vlagali in kje varčevali
V Hitu kljub temu nimajo sprejete ne triletne strategije razvoja družbe in skupine Hit ne načrta poslovanja za letos. Osnovne smernice strategije so sicer že pripravljene.
Prvi mož Hita Repinc je napovedal, da bodo temelji nadaljnjega razvoja postavljeni "na igralniški dejavnosti z močno in raznoliko obigralniško ponudbo". Osredotočili se bodo na posodobitev in diferenciacijo ključnih produktov, pri čemer bodo največ vlagali v igralnice v Novi Gorici.
Po naših informacijah bo potrebno veliko ukrepov tudi na področju stroškov dela, kar pomeni težka pogajanja s predstavniki zaposlenih. Omenja se prenova plačnega sistema, skrajšanje delovnega časa in omejitev obsega žive igre.
Hit pesti tudi vse večja konkurenca. Najbolj agresiven pri širitvi na slovenskem trgu je avstrijski Novomatic. Kot smo razkrili, je nedavno zakorakal na dvorišče Hita, saj je kupil igralni salon Casino Princess, ki je le nekaj sto metrov od igralniško-zabaviščnega centra Perla, že od nekdaj paradnega konja novogoriškega podjetja.
3