Na svetu so ena od najdonosnejših in najuspešnejših podjetij (na primer na področju biotehnologije) tako imenovana odcepljena podjetja, ki nastanejo kot posledica povezovanja znanosti in gospodarstva.
Ameriško biotehnološko podjetje Gilead Sciences je eno od najdonosnejših podjetij na svetu. Nastalo je leta 1987 s povezovanjem gospodarstva in znanstvenikov z različnih ameriških univerz.
Podjetja, vredna več deset milijard
Tudi leta 1976 ustanovljeno biotehnološko podjetje Genentech, ki zaposluje več kot tisoč znanstvenikov, je plod uspešnega sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. Švicarski farmacevtski velikan Roche je leta 2009 za okoli 41 odstotkov delnic Genentecha odštel več kot 40 milijard evrov.
Spin-off oziroma odcepljeno podjetje je tudi nemško optično podjetje Asphericon, ki je nastalo leta 2001 v Jeni v povezavi z univerzitetnimi raziskovalnimi središči. Leče tega podjetja so uporabili tudi na Nasinem vesoljskem vozilu Curiosity, ki raziskuje rdeči planet.
Slovenija solidna pri odcepljenih podjetjih
Kot pojasnjuje Špela Štres, vodja centra za prenos tehnologij na Institutu Jožef Stefan (IJS), v evropskem prostoru na tisoč raziskovalcev največ odcepljenih podjetij ustanovijo na Portugalskem, Švedskem in Irskem, nad evropskim povprečjem pa so še Islandija, Nizozemska, Švica, Finska in Nemčija. Na tej lestvici bi se ZDA uvrstile na četrto mesto.
Kaj pa Slovenija? Po številu novoustanovljenih odcepljenih podjetij na tisoč raziskovalcev smo v evropskem merilu solidni (najboljše javno-raziskovalne organizacije imajo okoli 80 odstotkov povprečja EU). Toda v Sloveniji zelo zaostajamo na področju licenciranja in prodaje patentov, saj tu ne dosegamo niti deset odstotkov evropskega povprečja.
Zelo podpovprečni pri patentih, a nadpovprečni po številu znanstvenih objav
Po drugi strani pa je Slovenija po številu znanstvenih objav na milijon prebivalcev in po številu visoko citiranih objav na milijon prebivalcev precej nad evropskim povprečjem. Kot poudarja Stresova, velik neizkoriščen potencial Slovenije na področju prenosa znanja kliče po intenzivnem, sistematičnem in pospešenem delovanju.
V tujini so zelo uspešen zgled prenosa znanosti v gospodarstvo ameriške univerze, kot sta Berkeley in MIT, K.U. Leuven na Nizozemskem, CERN v Švici … V razvitih okoljih v tujini se pri prenosu znanstvenih dosežkov v gospodarstvu ustvarjajo milijardne vrednosti.
Konzorcij za prenos tehnologij
Kot še pojasnjuje Stresova, je v Sloveniji med letoma 2013 in 2014 že obstajal Konzorcij za prenos (transfer) tehnologij (KTT), ki je združeval šest največjih slovenskih raziskovalnih organizacij. Ta je na podlagi uspešne prijave na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo raziskovalcem ponudil pomoč patentiranju in licenciranju, ustanavljanju odcepljenih podjetij …, vendar pa se ob izteku projekta ministrstvo ni odločilo za njegovo podaljšanje.
2
