Kako Slovenijo v krizi vidi guru menedžmenta in vodenja

Ichak Adizes, svetovno znani guru menedžmenta in vodenja, spada med 100 najvplivnejših na svojem področju. Svetoval je ne samo korporacijam in velikim podjetjem, temveč tudi vladam in državam predvsem ob velikih spremembah. Veliko se je ukvarjal z Balkanom, dobro pozna težave tranzicije. Govori 8 jezikov. "Znanje je danes lahko pridobiti, velikih osebnosti in dobrih voditeljev žal ne," pravi. Poleg številnih častnih nazivov ima Adizes tudi častni doktorat IEDC-Poslovne šole Bled.

"Vedno, ko sem prišel v Slovenijo, ste imeli krizo. Še nikoli nisem bil tukaj, da bi ljudje rekli, razmere so čudovite." Pravi Ichak Adizes, ko mu povem, da je v Sloveniji kriza. Zamisli se komaj takrat, ko poleg gospodarske, bančne in dolžniške omenim še krizo zaupanja.

To je najhuje, ko ni več zaupanja v vodstvo. Takrat veliko energije izpuhti v nič, ljudi je strah, da energijo mečejo stran ne glede na to, kaj naredijo. To je podobno, kot takrat, ko otroci izgubijo zaupanje v starše. Takrat predvsem ne vemo, kaj naj naredimo in kam naj se obrnemo. V Sloveniji je 20 let po samostojnosti občutek, da smo zavozili, da smo pred bankrotom oziroma pred izgubo samostojnosti. Ne, to se ne bo zgodilo. Tudi Grčija bo preživela. Sicer ji ne bo uspelo, ne bo imela ekonomske rasti in zadovoljnih ljudi. Ko ljudje več ne zaupajo svoji deželi, odidejo v tujino. To je slabo in to se mora popraviti. Kako? Ugotoviti se mora, zakaj obstaja pomanjkanje zaupanja. Kaj se je zgodilo, kaj ga je povzročilo.

Kaj pa občutek, da sta nas politika in gospodarstvo ogoljufala? To ni neobičajno. To je naredila tranzicija iz komunizma v kapitalizem in v tržno ekonomijo. Ne poznam ene tranzicijske države, ki se ne bi spopadala s korupcijo. Tisti, ki se v tranziciji hitro znajdejo, prevzamejo nadzor in to izkoristijo. To se dogaja povsod v vaši soseščini. Pokažite mi državo, kjer tega ni. Menim, da je to prehodno. Vprašanje je le, kdaj se bo pojavil vodja, ki bo rekel dovolj in bo počistil mizo. Upam, da se bo to zgodilo v Sloveniji. Vprašanje pa je, kdaj bodo ljudje imeli dovolj, ne do vratu, temveč čez glavo vsega.

Ali mora biti res zelo slabo, preden se stvari izboljšajo? Ja, očitno mora biti še slabše. Očitno še ni dovolj slabo. Ko bo zares slabo, bodo ljudje rekli dovolj, in to je samo vprašanje časa.

Kakšna je v tem pogledu razlika med vodenjem države in vodenjem podjetja? Velika. V podjetju ima vodilni navadno vso moč, da se odloča in da ukrepa. Pri vodenju države ni tako. Predsednik vlade te moči nima, saj so v demokratični družbi vlade navadno koalicijske. Take vlade ne morejo sprejemati odločnih ukrepov, ker bi s tem lahko izgubile volitve ali koalicijske partnerje. Politik torej hoče ostati na oblasti, predsedniku neke družbe o tem ni treba skrbeti. Sprejema svoje odločitve in ustvarja dobiček, lahko ostane na položaju. Vlada pa ne. Zato je v tem pogledu bolj impotentna. Tudi če bi želela kaj narediti, ne more.

Svet je v krizi … Ja, civilizacija ne ve, kaj bi, civilizacija poskuša najti tretjo pot. ZDA se trudijo. Vsi se trudijo. Svobodni trg pa ne deluje dobro. Zato smo imeli krizo. Nihče še ne ve, kaj je tretja pot. Mislim, da smo na robu še večje krize, po vsem svetu. Ker se je izkazalo, da je svet preveč kompleksen. Edino vprašanje je, kaj bo vzniknilo.

Kaj naj bi vzniknilo? Verjamem, da je bilo samoupravljanje, kot ga je imela Jugoslavija, načeloma dobro, a je bilo hkrati tudi zamujena priložnost. Menim pa, da je samoupravljanje z določenimi popravki še vedno rešitev. Sistem v Jugoslaviji je bil napačen v treh dimenzijah in zato je propadel. Če bi te komponente popravili, bi bilo v redu.

Kaj bi morali popraviti? Samoupravljanje ni uspelo zaradi ideologije. Prva napaka je bila nepriznavanje kapitala. Obstajala je tudi neuravnoteženost v smislu, da je bila demokracija na ravni podjetij in diktatura na ravni države. Tretja stvar je bilo omalovaževanje direktorjev, ki še vedno vztraja. Če bi te tri težave lahko rešili, bi bila to lahko rešitev za svet, saj imaš tržno gospodarstvo na eni strani in demokratizacijo in decentralizacijo na drugi.

Kaj bi morala po vašem mnenju storiti Slovenija? Ne morem dajati nasvetov. To je zelo nevarno, a vam lahko povem, kaj sem povedal v Črni gori: svetoval sem jim, naj se ne pridružijo Evropski uniji. Zakaj? Ker je zapletena in velika enota. Ne moreš ostati fleksibilen. Zdaj ste vezani na bruseljske odločitve. Zato se bojim, da je Slovenija izgubila fleksibilnost in prostor za manevriranje. Ne more sprejemati svojih odločitev zaradi interesov večjih. Edina prednost majhnih je fleksibilnost, zato je bila po mojem mnenju napaka, da je Slovenija stopila v Evropsko unijo.